Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 5. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Uvodoma vas obveščam, da je umrl gospod Borut Šuklje, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000–2004, in vas prosim, da spomin nanj počastimo z minuto molka.
/ minuta molka/
Hvala lepa.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Eva Irgl, Anja Bah Žibert, Alenka Helbl, Iva Dimic od 13. ure dalje, Aleksander Reberšek, Jožef Horvat, mag. Matej Tonin, Franc Rosec, Lenart Žavbi in Lucija Tacer. So vsi drugi poslanci prisotni? Niso. Gospod Janez Janša manjka.
Na sejo sem vabila predstavnika Državne volilne komisije ter kandidata za poslanca Tomaža Laha k 2. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 5. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. junija 2002, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda nisem prejela in zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 5. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
In sicer naobravnavo Predloga sklepa o pravici prevzema mandata poslanca Državnega zbora namesto poslanke, ki ji je prenehal mandat.
Ker je poslanki Barbari Kolenko Helbl zaradi nastopa funkcije generalne sekretarke Vlade prenehal mandat poslanke, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslanca za preostanek mandatne dobe namesto poslanke, ki ji je prenehal mandat, Tomažu Lahu. Sklep Državne volilne komisije je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija in predložila predlog sklepa. Poročilo Mandatno-volilne komisije je objavljeno na e-klopi. Želi morda predsednica Mandatno-volilne komisije besedo? Ne. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Zato nimamo predstavitve stališč. Želite morda besedo poslanke in poslanci? Ne. Se pravi, da ni razprave.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Potrdi se poslanski mandat Tomažu Lahu, rojenemu 1. oktobra 1964, stanujočemu Stanetova ulica 10, Maribor.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, torej vsi.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Poslanskega kolega vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto, ter mu želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljal delo poslanca. Iskrene čestitke!
/ aplavz/
S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali takoj po zaključeni 1. točki dnevnega reda.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O SPREJEMU PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE.
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo Državnem zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Besedo dajem predstavniku predlagatelja mag. Branku Grimsu za dopolnilno obrazložitev predloga.
Izvolite, gospod Grims.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
Včeraj smo slišali zanimiv stavek, da je »to z gorivi škandal«. To z gorivi je res vrhunski škandal, in to po krivdi vlade Roberta Goloba. Neumno nastopi, vnaprej napove stvari, povzroči špekulativno pomanjkanje goriva, na kar odreagirajo tako dobavitelji kot ljudje, nato pa v nedeljo ne reagira. Obstanejo transporti, tudi tisti z občutljivimi stvarmi, ljudje zaman iščejo gorivo. Včasih so slišali, da bodo plesali, tako so plesali od črpalke do črpalke. In čeprav je začetek turistične sezone in to da katastrofalen signal v tujino, Vlada ne odreagira v nedeljo. To je pa res škandal. To dokazuje, da je Vlada nekompetentna in neoperativna. Kljub temu pa Vlada vztraja pri predlogu, ki je danes pred nami – še povečala bi število ministrstev. Ali bo Vlada zato bolj operativna? Ne, zagotovo še manj. To se pravi, tisto, kar je že dokazano, preverjeno z dogajanjem to nedeljo v zvezi z umetno povzročenim špekulativnim pomanjkanjem naftnih derivatov zaradi napačnega nastopa predsednika Vlade, dokazano, se bo zdaj še stopnjevalo. Ali si to zasluži sprejetje?
Zagotovo si zasluži vsaj to, da bi imeli priložnost, da se o tem izrečejo ljudje, ljudje na referendumu. Ustava Republike Slovenije vsaj v treh členih daje ljudem vso pravico, da o taki stvari izrečejo svojo odločitev, svoje mnenje. Prvi je člen, ki govori, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, nihče drug, ampak ljudstvo, in da izvršuje svojo oblast neposredno,se pravi z referendumom, in posredno po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Po drugi strani je v ustavi tudi člen, ki pravi, da imajo ljudje pravico sodelovati pri zadevah javnega značaja. Tudi tukaj ima to zagotovo te dimenzije. In končno je seveda v ustavi člen, ki določa, da se lahko izvede referendum, na kakšen način, pod katerimi pogoji. Žal je bil ta člen spremenjen tako, da je zdaj možno o zadevi, ki je pred nami, izvesti samo posvetovalni referendum. Ta referendum ima mnogo dimenzij. Prva je vprašanje denarja. Zakaj so bile kolone na črpalkah? Ker so ljudje poskušali ohraniti vsaj še malo tistega pozitivnega iz časa vlade Janeza Janše, ki je znižala ceno naftnih derivatov, in pred napovedano nesorazmerno podražitvijo so poskušali nekaj prihraniti. Logično človeško ravnanje, vsekakor pa dokazuje nekaj: pri tej zgodbi gre predvsem za denar. Goriva se dražijo zato, ker bo nova ministrstva moral nekdo plačati – davkoplačevalci. S podražitvijo goriv, z dvigom davkov, z vsem tistim, kar ste napovedali v svoji koalicijski pogodbi in kar že v praksi izvajate. Zato imajo ljudje vso pravico, da se o tem izrečejo – ker bodo to plačevali davkoplačevalci.
Kaj pomeni povečanje števila ministrstev, ki ste ga napovedali? Po tem bi bila Slovenija, če boste to izglasovali, država z največ ministrstvi v Evropski uniji. Mislim, da tudi v Evropi kot celoti. Imeli bi 19 oziroma 20, kakor štejete te vladne službe, resornih ministrstev in vladnih služb. Za primerjavo: Nemčija, če me spomin ne vara, jih ima 14, Italija 15 in tako naprej. Naj omenimo še sosedo Madžarsko, ki jih ima osem, in ne boste verjeli, Švica jih ima samo sedem. Tudi zato je Švica Švica – ker ima majhno vlado. Nekdo pač te stvari plača, in kot smo rekli, to so davkoplačevalci. Toda referendum ima še mnoge druge dimenzije. Ta vlada je v samo 14 dneh svojega obstoja izdala dobesedno vse svoje volivce in tudi zato imajo volivci vso pravico, da se izrečejo o zadevi, ki je pomembna in ki bo vplivala na njihovo življenje. Prvič s tem, kako bodo to plačevali, in drugič s tem, kako bo ta vlada funkcionirala. Postala bo še večja, še manj operativna, njena nova ministrstva pa bodo precej eksotična zadeva. Včasih malo spominja na Alana Forda, tam so imeli ministrstvo za istraživanje ruda i gubljenje vremena, nekaj takega. Včasih smo se smejali, danes bomo v eni čudni parodi Alana Forda očitno prisiljeni živeti. In to ni prav, gospe in gospodje. To ni pav.
Imamo vlado, ki je v samo 14 dneh že taka, kot je, poteptala Ustavo Republike Slovenije, 2., 14., 49. člen. 2. člen, ki pravi, da je Slovenija pravna država, 14., ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki. Ne, enim je kar opravičeno vse za nazaj, tudi če so razbijali, tudi če je bila zato škoda, tudi če so ljudje zato imeli težave, niso mogle mame po otroke, niso mogli ljudje v službo, iz službe, bil je oviran promet, skratka vse tisto, kar bi po zakonu morali izterjati od ljudi, ki so to organizirali. Ampak ne, tem je to kar oproščeno. To je v nasprotju s pravnim redom, gospe in gospodje, in je tudi očitno protiustavno, kajti potem pred zakonom nismo več vsi enaki. In seveda 49. člen, ki govori o svobodi dela. Berufsverbot, gospe in gospodje, je značilnost totalitarnih sistemov, je prepoznavni znak totalitarnih sistemov. Spiski, ki jih je naročila Vlada na svoji prvi seji, so čisto nič drugega kot prikrita napoved berufsverbota in hkrati hudo šikaniranje in pritisk na vse, ne samo tiste, ki so se zaposlili, tudi tiste, ki so slučajno napredovali ali pa zamenjali neko delovno mesto v tem obdobju, in sedaj so vsi na nekih seznamih, osumljeni ne vem kakšnega ravnanja. To seveda nima s pravno državo in s spoštovanjem človekovih pravic nobene zveze več. Tudi zato bi morali ljudem dati priložnost, da se o tej vladi, o tem, ali se jo naj še širi, ali naj se naredi še tri dodatna ministrstva ali kolikor jih že nameravate narediti, izrečejo na referendumu. Referendum je najbolj demokratičen način odločanja. Tako kot lahko preberemo v učbenikih ustavnega prava, je to tudi edini dejansko učinkovit način omejevanja oblasti. Tudi zato je seveda referendum upravičen in tudi zato je referendum v tem primeru pravo orodje.
In še nekaj. Ves čas smo v minulem obdobju poslušali, kako je bila največja napaka prejšnje vlade, da ni pravilno komunicirala z ljudmi. Danes imamo od te vlade že kar lepo zbirko golobizmov. Naj navedem samo dva primera. Ker imamo prenapolnjene domove za azil, bomo podrli ograjo na meji in s tem dali signal ilegalnim migrantom, da pridejo v Slovenijo. Kdor tega ne verjame, naj si prebere intervju, ki je bil dan za hrvaški časopis. Ali pa tisto, kar vsi že dobro poznate – borili se bomo proti podražitvam za blaginjo ljudi s tem, da bomo podražili naftne derivate. To je res vrhunski golobizem. To seveda lahko govori nekdo, ki nima občutka za ljudi. In ta vlada ga očitno nima. Ta vlada je izgubila stik z ljudmi tisti hip, ko je nastala. Zato se hoče širiti. Zaradi tega si predstavlja, da lahko iz ljudi potegne ves denar, ki ga še imajo. Ljudje pa so v težavah. Ljudje so v stiski in bodo v še večji stiski v naslednjih mesecih. Minula vlada je to poskušala olajševati po najboljših močeh. Že v začetku, še pred zimo, se pravi konec jeseni, novembra lani je sprejela omejitev cen za kurilno olje, kasneje tudi za druga goriva pa za elektriko. Vse to vi odpravljate. A vi res mislite, da so vas ljudje volili zato, da boste odpravili vse tisto pozitivno, kar je naredila vlada Janeza Janše? Prav gotovo ne. Ljudje so pričakovali, da boste to ohranili in še nadgradili. Vam pa gre samo za tisto, kar govori Murphyjev zakon: karkoli že vam levičarji govorijo, vedno govorijo o denarju.
Samo za denar gre. Zaradi tega napovedujete dvigovanje davkov, zaradi tega dražite gorivo, zaradi tega ne reagirate, ko pride do špekulativnega pomanjkanja, čeprav je to povzročilo ne samo težave državljankam in državljanom, ampak tudi dokazljivo materialno škodo. Signal o tem, da je v Sloveniji težava z gorivom, verjeli ali ne, lahko preverite, je v enem dnevu prišel celo do ZDA, do ponudnikov turistične ponudbe. Veste, kaj to pomeni na začetku turistične sezone? Da ne govorimo o sosednjih evropskih državah, kjer bi to neravnanje Vlade, ker je neoperativna že zdaj, taka, kot je, seveda izkoristili v svojo korist. Po drugi strani je prišlo do odpovedi. Seznanjen sem recimo, da je v enem primeru v Italiji v pristanišču, kjer pristajajo velike ladje s turisti, prišlo do odpovedi sicer običajnega najema slovenskih avtobusnih prevoznikov, ker niso bili prepričani, ali bodo lahko zagotovili storitev, in so pač iz varnostnih razlogov šli drugam in najeli tuje. Podobno so ravnali Hrvatje pri prevozu nekaterih stvari. V enem primeru sem slišal, da so morali vnaprej napovedati, da se bodo izognili Sloveniji celo tuji prevozniki. Veste, kakšen signal je to na začetku turistične sezone? To je nekaj, kar daleč presega samo tisti kaos, ki je bil na črpalkah, ko so ljudje dva dni plesali – tako, kot ste jim napovedali, samo niso pričakovali, da bodo plesali zato, ker bodo zaman iskali dizel in bencin. Ampak povzročili ste neposredno gospodarsko škodo in potencialno gospodarsko škodo zaradi neoperativnosti Vlade, ki ni ukrepala. Ker bi morala ukrepati, takoj ko se je ta problem pojavil, posebej zaradi trenutka začetka turistične sezone. Pojavil se je pa izključno zaradi nekompetentnosti in napačnega ravnanja predsednika Vlade, ki je javno nastopil in en teden vnaprej napovedal, kaj bo naredil, in so odreagirali vsi. Ob tej neoperativnosti vi še vedno želite povečevati število ministrstev. To je nesprejemljivo, to je preprosto zapravljanje denarja in nihče ne bo nikogar prepričal, da bo zaradi tega Vlada delala bolj uspešno, bolj kompetentno, da bo bolj spoštovala ustavo in zakon, kot je to počela v minulih 14 dneh.
Zaradi vsega tega, gospe in gospodje, smo predlagatelji želeli dati Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom priložnost, da sodelujejo pri tako pomembni odločitvi, da odločijo o tem, kakšna naj bo Vlada, ki jo vodi, da se izrečejo o tem, koliko ministrstev naj bo, ali naj bo Vlada čim večja, ali naj čim bolj poseže v njihove žepe ali naj bo vendarle manjša, primerljiva z ostalimi evropskimi državami in ostane taka, kot je po sedanjem zakonu. Zaradi tega smo predlagali referendum z referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da se poveča število ministrstev in da zato Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije? Vsekakor sem trdno prepričan, da bi bila odločitev tukaj jasna, in trdno sem prepričan, da je ta odločitev jasna vnaprej tudi vam. Če imate odgovornost do ljudi, če imate odgovornost do te države, dajte ljudem priložnost, da to svojo odločitev, svoje prepričanje, svojo oceno javno in jasno tudi izrazijo. In potem ravnajte skladno z njo. V Sloveniji ima po ustavi namreč oblast ljudstvo, zato je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije zagotovo utemeljen.
Hvala lepa.
Preden nadaljujemo, bi samo rada obvestila državni zbor, da se je gospod Janša udeležil seje. Manjkajo pa še gospod Miha Kordiš, gospod Ferenc Horváth in gospod Felice Žiža. Ob tem opozarjam na 97. določbo Poslovnika Državnega zbora, ki govori o neopravičeni odsotnosti. Torej če boste manjkali s seje, prosim, da se ustrezno opravičite.
Zdaj pa nadaljujemo. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Besedo dajem predsednici Terezi Novak za predstavitev poročila odbora.
Izvolite.
Lepo pozdravljeni, gospa predsednica, kolegi in kolegice!
Predstavila bom poročilo k Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 3. nujni seji včeraj, 20. 6., kot matično delovno telo obravnaval Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem in je bil 18. maja objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.
Članice in člani odbora so bili predhodno seznanjeni še z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 6. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pisnega mnenja te službe med drugim omenila, da predlog izpolnjuje formalne pogoje, ki so določeni v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi, da je referendumsko vprašanje jasno, ter se dotaknila še smiselnosti opustitve dela besedila referendumskega vprašanja. Predstavnik Ministrstva za javno upravo je izpostavil namen zakonodajalca ob urejanju posvetovalnega referenduma, menil, da je slednji namenjen za posebno zahtevna vprašanja, s katerimi se lahko postavi smer urejanja področja. V nadaljevanju se je dotaknil Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, predstavil njegove bistvene rešitve, poudaril njegovo organizacijsko naravo in dejal, da je pomembno, da Vlada dela v korist države, da je učinkovita in rešuje probleme širšega pomena. Opredelil se je tudi do razlogov za vložitev predloga ter poudaril pomen sprejetja omenjenega predloga zakona.
K razpravi se je prijavilo več poslancev. Iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke so povedali, da je predlog utemeljen in upravičen, da se bo pri odločanju na referendumu odločalo tudi o predvideni porabi proračunskih sredstev davkoplačevalcev in da ima Republika Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije že trenutno primerljivo število ministrstev. Dana je bila tudi pobuda, naj se predlog zakona umakne in se posveti pozornost pomembnejšim družbenim vprašanjem. Izpostavljena so bila tveganja, ki jih prinaša povečanje števila ministrstev, ter da bo imel predlog zakona finančne posledice. Opredelili so se do rešitev, ki jih prinaša predlog zakona, ter do posledic dejanja trenutne vlade. Poslanka iz Poslanske skupine Levica je izpostavila nedavni volilni rezultat, primerjala število predlaganih ministrstev z ureditvijo v drugih državah in podala kritiko do delovanja določene opozicijske poslanske skupine in do dela pretekle vlade. V nadaljevanju se je dotaknila tudi zlorab instituta posvetovalnega referenduma ter izpostavila potrebo po argumentirani razpravi in reorganizaciji za dobrobit države. Iz Poslanske skupine Svoboda je razpravljalo več poslank, dejale so, da ne podpirajo predloga, poudarile nedavne rezultate volitev in pobudo, da se dovoli, da se vlada organizacijsko oblikuje, tako kot si je to zamislila. Omenili so reorganizacijo ministrstev v smeri uresničevanja potreb današnjega časa ter željo po modernizaciji javne uprave. Poslanka iz Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati je med drugim omenila potrebo po učinkovitem vodenju in upravljanju države ter omenila, da je v družbi veliko problemov, ki jih je treba rešiti, ter da si želi, da bo Vlada učinkovita in da bo delala za ljudi. Poslanec iz Poslanske skupine Socialnih demokratov je dejal, da dvomi v resničnost stališč predlagateljev predloga, ter se dotaknil nedavnih volilnih rezultatov in izpostavil znesek za izvedbo posvetovalnega referenduma.
Po končani razpravi je odbor na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo meni, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije primeren. In ga ni sprejel. Hvala.
Hvala lepa.
Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade Sanji Ajanović Hovnik, ministrici za javno upravo.
Izvolite.
Sanja Ajanović HovnikHvala, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci!
Kot ministrica pristojnega ministrstva za področje referenduma bom predstavila mnenje oziroma stališče predloga za posvetovalni referendum, kot ga predlaga 27 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Najprej želim poudariti, da namen zakonodajalca ob sprejetju Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in s tem uzakonitvi določb posvetovalnega referenduma ni bil, da bi volivci na posvetovalnem referendumu odločali o nekaterih nebistvenih, bolj ali manj tehničnih vprašanjih, ker bi to težo te pravice izvotlilo. Posvetovalni referendum je zato praviloma namenjen za posebej zahtevna vprašanja in je učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja. Zakon o Vladi, ki je predmet te zahteve za posvetovalni referendum, nikakor ne ustreza tem kriterijem posebej zahtevnih vprašanj, saj je po svoji vsebini organizacijski akt, ki določa sestavo Vlade, število ministrstev in podobna vprašanja.
S spremembo zakona je Vlada zasledovala čim bolj učinkovito organizacijsko strukturo, ki se bo na za državljane pomembnih področjih hitro odzivala. Gre za področja, ki jih ta vlada uvršča med prioritetna in so usmerjena v bodočnost. Gre za medgeneracijsko solidarnost, za podnebne politike, za razvoj. Ocenjujemo, da bodo s prenosom pristojnosti ter nalog v zvezi z njimi z obstoječih ministrstev na samostojna ta dobila večjo pozornost in pomembnost, kot če bi bila le eno izmed ostalih področij znotraj enega ministrstva. Ne nazadnje nas na to napotujejo dosedanje izkušnje. Širšega družbenega pomena je, da vsakokratna vlada dela v korist države in državljanov, da vlada, da s svojim delom začne čim prej po svoji izvolitvi, v teh družbenih razmerah doma in v svetu pa še posebej velja, da je njeno delo učinkovito in da uspešno rešuje probleme, ki so širšega družbenega pomena, pri čemer je njena organiziranost njena odgovornost.
Glede na navedeno je Vlada vse napore vložila v čimprejšnjo sestavo in operativnost in se že vnaprej odpovedala stodnevni možnosti miru za svojo vzpostavitev in začetek delovanja. Posebej bi želela poudariti, da so volivke in volivci 24. 4. letošnjega leta jasno izrazili svojo voljo in komu so zaupali sestavo Vlade. Njeno organizacijsko in tehnično oblikovanje pa je del tega zaupanja, zaradi česar bi moral biti tokratni poizkus političnega manevra zavlačevanja s strani opozicije zavrnjen. Za zaključek poudarjam, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije naslavlja svoj temeljni cilj, to je vzpostavitev organizacije in delovanja najvišjega organa izvršilne oblasti na tak način, da bo v čim večji meri omogočal izvedbo ukrepov, ciljev in politik, začrtanih v koalicijski pogodbi in v zavezah, danih volivcem. Hvala.
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov.
Gospod Jonas Žnidaršič, izvolite.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
V koaliciji smo z dobrimi nameni pripravili predlog sprememb Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katerim spreminjamo delovna področja nekaterih ministrstev, uvajamo pa tudi tri nova ministrstva, ki so usmerjena v prihodnost. Tako imenovano rekonstrukcijo Vlade smo predlagali zato, ker smo prepričani, da bomo lahko le tako najbolj učinkovito uresničili zaveze volivcem, ki smo jih dali v času pred volitvami. Dejstvo je, da si državljanke in državljani zaslužijo operativno in učinkovito Vlado, ki jim bo znala prisluhniti, ki bo odzivna, ki bo hitro reševala probleme ljudi in tudi izzive današnjega časa. Svet se namreč spreminja s svetlobno hitrostjo. Na eni strani nove tehnologije, robotika, umetna inteligenca že narekujejo naš vsakdan, na drugi strani pa imamo vedno več starajočega se prebivalstva, za katero bodo morali poskrbeti mladi in delovno aktivni.
Zadnji dve leti je zaznamovala epidemija, pandemija svetovnih razsežnosti, ki je korenito spremenila naša življenja, le streljaj stran od nas, v Ukrajini pa se že grozljivo dolgo odvija vojna, za katero bi še leto dni nazaj rekli, da je nemogoče, da bi se lahko zgodila. Cene hrane, bencina, praktično vseh osnovnih življenjskih dobrin iz meseca v mesec naraščajo, najbolj na udaru pa so najranljivejši, tisti, ki so že pred podražitvami težko shajali iz dneva v dan. Poleg vsega tega pa, ko se svet spreminja in čas teče, hote ali nehote izčrpavamo svoj planet, ki slej ko prej tega več ne bo zmogel prenašati. Zaradi vsega naštetega, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, v koaliciji predlagamo te spremembe. Ne zaradi zaposlovanja in kadrov, kot nam očitate predlagatelji predloga za razpis referenduma, ampak zato, ker je to nujno potrebno glede na gospodarske in družbene spremembe.
Kot sem že povedal na pristojnem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, se ne morem znebiti občutka, da gre pri tem referendumu za blef opozicije. Ne morem se znebiti občutka, da gre za nekakšen politični power play, s katerim se želi čisto preprosto malce zaustaviti, malce zabremzati delo Vlade in ji vreči kakšno poleno ali dve pod noge. Spomnim se dneva volitev, zvečer sem v Cankarjevem domu nekoliko presenečeno, ampak vseeno navdušeno slišal kolega Janeza Janšo povedati, da bo pa ta opozicija z Vlado sodelovala in ji pomagala ne glede na ideološke razlike, da metanja polen pod noge ne bo. Glej ga, zlomka, že na prvi dan pričetka mandata novega predsednika, novega mandatarja Roberta Goloba pa je bilo vloženih več kot 30 novih zakonov s strani stranke SDS in tale posvetovalni referendum. Hm, zakaj pa? Za eno igro gre tukaj. Očitno se igra tu nek politični poker. Ker sem prepričan, da je tudi kolegom iz stranke SDS jasno, da na tem referendumu ne morejo uspeti, in da to vemo mi, da oni vedo, da vemo to mi, skratka, gre za nek politični poker na račun davkoplačevalcev. Referendum pa stane, kot sem se včeraj pozanimal, 4 milijone evrov. In tako nas mika v Poslanski skupini SD, da bi sprejeli, da bi razkrili te karte in rekli: »Pa ja, prav, pojdimo na referendum, pa da vidimo!« Ampak žal tega ne moremo, ker z davkoplačevalskim denarjem se pokra ne igra …
