Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vsi prisotni na današnji seji, vključno s predstavniki Ministrstva za finance in Računskim sodiščem! Spoštovani gledalke in gledalci, ki spremljate neposredno današnjo sejo! Začenjam 4. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da je s seje zadržan poslanec Jani Prednik in da smo dobili pooblastilo, in sicer Andrejo Živic nadomešča Mateja Čalušić.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Komisiji predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Nihče.)

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Predloga je v obravnavo 30. septembra 2022 predložila Vlada Republike Slovenije. Gradivo obeh predlogov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K obravnavi predlogov smo povabili Ministrstvo za finance, ministra, gospoda Klemna Boštjančiča, gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča in seveda Računsko sodišče ter Ministrstvo za finance.

V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Komisija za nadzor javnih financ obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej tista dela obeh predlogov, ki se nanašata na delovanje Računskega sodišča. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 obravnavamo na podlagi 166. člena, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlagam torej, da kratko uvodno predstavitev obeh predlogov sprva poda predstavnica Ministrstva za finance, gospa državna sekretarka, nato bom pa dal besedo tudi predsednici oziroma predstavnici Računskega sodišča, da predstavi mnenje Računskega sodišča o delu obeh predlogov, ki se nanašata na njihovo institucijo. Seveda pa, kot Državni zbor, je odprta razprava lahko tudi za kakšne druge pobude oziroma vprašanja, glede na to, da imamo državno sekretarko tukaj med nami v zvezi s proračunom.

Torej, prosim državno sekretarko, beseda je vaša.

Dobro jutro.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani!

Glede na to, da predloga državnih proračunov, proračunov za leti 2023 in 2024 že drugi teden potujeta po Državnem zboru, pa glede na ekstenzivno predstavitev, ki sta jo bila deležna tako s strani predsednika Vlade kot finančnega ministra, jaz v tej fazi nisem mislila dodatno nekaj obrazlagati. Torej kot veste, sta bila proračuna sprejeta oziroma sestavljena v časih velike negotovosti, velikih tveganj, imamo tako zunanja tveganja kot tudi v bistvu stvari, ki vplivajo na državna proračuna, torej zakonodaja ni čisto gotova, kaj se bo drugo leto zgodilo zaradi vseh referendumov, ki so napovedani, zato smo pripravili proračuna ob vseh teh danih dejstvih.

Ključno je, da se v letu 2023, da se stekajo v bistvu trije veliki investicijski viri, torej stara perspektiva, evropska, 2014-2020, začetek nove 2021-2027 in pa denar iz načrta za okrevanje in odpornost, in tukaj nam je bilo v bistvu ključno, da vse te vire vključimo v oba proračuna, zato je v bistvu, to je tudi eden od razlogov, da je prihodkovna in odhodkovna stran, da sta glede na pretekle predloge proračunov, da sta zelo visoki. Poleg tega je pa zaradi teh razmer, ki smo jim prav zdaj priča, se pravi, zaradi turbulenc na energetskih trgih, smo za leto 2023 oblikovali še eno zelo visoko rezervo v višini milijarda 210 milijonov za morebitno ukrepanje na tem področju. Tako da, če pogledamo leto 2023, v katerem bo glede na Evropo, bodo še vedno veljal odstop od fiskalnih pravil, odstopna klavzula, je primanjkljaj, ki ga proračun dosega, je 3 milijarde 300 primanjkljaja, in medtem ko, če odštejemo, če odštejemo to rezervo, bi se primanjkljaj tega državnega proračuna dejansko gibal nekje na meji 3 % bruto domačega proizvoda.

Medtem, ko je proračun za leto 2024 bil pripravljen na podlagi vseh znanih dejstev, zakonskih obveznosti in tudi predvidenega črpanja nove evropske perspektive, ki pa, kot rečeno, še ni…, torej vsi dokumenti še niso podpisani, zato smo v bistvu ta denar za novo evropsko perspektivo za ekonomsko politiko 2021-2027, smo načrtovali spet kot rezervo pri Ministrstvu za finance.

Jaz bi se tukaj ustavila in sem absolutno z veseljem na razpolago za vaša morebitna vprašanja.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Računskega sodišča, pa če se predstavite za magnetogram.

Dobro jutro.

(Nina Koščak, sekretarka Računskega sodišča.)

Kar se tiče našega proračuna, smo zadovoljni, smo uskladili z Ministrstvom za finance naše potrebe. Ministrstvo tudi upošteva odločbo Ustavnega sodišča, pričakujemo pa, da bo ta še formalno v zakonih, tako kot so zagotavljali, urejena, finančna neodvisnost, tako da smo zadovoljni.

V redu.

O tem smo tudi zadnjič govorili in sicer, kakšna, se pravi, znotraj proračuna zagotavljati finančno neodvisnost samostojnih institucij, da niso odvisne od vsakokratnega proračuna. V preteklosti smo večkrat govorili, da primanjkuje in kadrov, resursov, itn. Se pravi, za nemoteno delo Računskega sodišča, pa ostalih, tudi ostalih proračunskih uporabnikov, ki imajo v Ustavi zapisano, v zakonodajni zapisano samostojnost, je res pomembno, da to funkcioniranje poteka res nemoteno.

Odpiram razpravo, spoštovani kolegice in kolegi. Kakšno vprašanje, kot je rekla državna sekretarka? Če ni vprašanja, imam jaz vprašanje, gospa državna sekretarka, in sicer tri vprašanja, zelo kratko. In sicer primanjkljaj 3,3 milijarde evrov. In na prvi pogled je to res tako boleča, boleča številka. Zaradi tega, ker tudi Slovenija bo ta primanjkljaj krila, kot se kaže z zadolževanjem. Vemo pa, da zadolževanje vedno dražje, da se obrestne mere se dvigajo. In me zanima, kakšen je pogled, splošen pogled Ministrstva za finance vzporedno s ceno zadolževanja.

Druga stvar je ena taka čisto tehnično vprašanje, covid izdatki. Zdaj v proračunu je namenjeno za covid izdatke 445 milijonov evrov. Se pravi v bistvu za več kot 200 milijonov evrov več kot v predlaganem proračunu za leto 2023. Eno vprašanje, čisto, ali ni covida manj, pa bolniških nadomestil manj, pa vsega ostalega manj, nakupa opreme in tako naprej, glede na to, da kot je bilo na primer dve leti nazaj ali pa lansko leto, ko bo ta proračun planiran. Se pravi, tukaj malo bolj podrobno, če je možno, da predstavite, zakaj se ta postavka tako dviga, kar je res nelogično, ker vidimo, da situacija je drastično drugačna, kot je bila recimo leto dni nazaj.

V fazi investicije, kako boste v skladu s proračunom zagotavljali investicijski tok? Da je v obdobju finančnega gospodarskega ohlajanja, je res nujno, da vzdržujemo investicijski tok povsod, in na energetskem nivoju, infrastrukturnem nivoju. Zlasti tukaj imamo in železnice, infrastrukturo v celoti. Tukaj na področju zlasti infrastrukture, recimo, se lahko veliko naredi gospodarskega dodatka z multiplikativnim učinkom, ki ga gradbeništvo ima. To je to tretje vprašanje. Se pravi, vzdrževanje investicij, ne glede na to, da so pred nami res težki časi, saj takšne so tudi napovedi večina makroekonomistov. Pa tudi, če beremo zunanje medije, mednarodno javnost zelo opozarjajo na to, da dve ključni igralki Slovenije v naslednjem letu se pripravljata na recesijo in Nemčija in Italija, ena naše največje gospodarske partnerice.

Tako da, investicije so ena izmed tistih stvari, ki jih je treba zlasti zdaj pred krizo v čim večji meri zagotovo vzdrževati, držati na visoki ravni, zaradi pač, saj pravim, multiplikativnih učinkov in ter dodatnega potem stekanja denarja v državni proračun.

Najlepša hvala.

Še kakšno vprašanje, da naredimo krog, pa da državna sekretarka odgovarja?

Gospod Horvat?

Gospod Horvat, izvolite.

Gospod Horvat.

Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem, posebej predstavnicama Ministrstva za finance in Računskega sodišča!

Hvala lepa za predstavitev. Obsežni materiali, da kot običajno dobro pripravljeni, lahko rečem.

Strinjam se, da smo v nekih negotovih časih in da je gotovo zelo težko natančno načrtovati proračun države celo za dve leti naprej, se pravi za 2023 in 2024.

Tudi če beremo Ekonomsko ogledalo UMAR, 7/2022, vidimo, da so poslabšani gospodarski obeti, kar se bo gotovo zrcalilo tudi v proračunskih številkah.

Imamo, soočamo se in se bomo gotovo soočali z izrazito negotovostjo v mednarodnem okolju. Potrošnja gospodinjstev je pod naraščajočim vplivom cenovnih pritiskov in tako naprej. Zdaj, Vlada je prevzela, to je le treba povedati, javne finance oziroma neko ekonomsko situacijo v relativno dobri kondiciji. Se spomnimo, pred časom smo obravnavali rebalans proračuna za leto 2022 in ugotavljali, da je prilivov za 1 milijardo in 70 milijonov več, kot smo mi lani novembra načrtovali.

Zdaj tudi v tem času se stvari v državi dogajajo zelo dinamično, odkar je Vlada proračunske dokumente že sprejela.

In zdaj, kje, osebno vidim in mi v Novi Sloveniji, glavno tveganje. Glavno tveganje vidimo ali pa med drugim vidimo tudi pri dvigu plač v javnem sektorju. Gre za številke 600 milijonov in več, ob tem da seveda te številke niso zaključene, tečejo še pogajanja s Fidesom. Kaj bo to prineslo v letošnjem in naslednjem letu, vse to je povezano z pomembno rastjo porabe. Najpomembnejša tveganja so povezana, po naši oceni, prvič, z morebitno neučinkovito in premalo usmerjeno porabo obsežnih sredstev - to je treba povedati, obsežnih sredstev -, rezerviranih za omejevanje posledic draginje, drugič, z dodatnim zvišanjem plač v javnem sektorju zaradi pritiskov posameznih poklicnih skupin - ne bom zdaj šel v detajle -, tretjič, s povišanjem socialnih nadomestil nad tistim določenim z zakonodajo, in četrtič, z neučinkovito izvedbo investicijskih načrtov. To so po naši oceni ključna tveganja. Predsednik je že nakazal, ker tudi vsi razumemo, da se bo treba zadolževati, če bomo želeli proračunsko porabo financirati. Pa morda na tej točki, gospa državna sekretarka, kakšen je trenutni dolg sektorja država, kakšna je načrtovana dinamika zadolževanja v letu 2023, ko bo - verjamem, da bo bodo spremembe proračuna sprejete -, in kako se bodo spreminjali stroški zadolževanja sektorja država. Ali ste ocenili, torej, ko se je Vlada odločala za spremembe proračuna 2023 in 2024, ali je bilo v razpravi na Vladi tudi na mizi vprašanje omejevanja nekaterih pomembnih investicij ali pa je odločitev Vlade, da bodo državne investicije šle naprej? In še, ali Vlada zares vztraja pri povečanju, minimalnem povečanju povprečnine, s čimer, vemo, lokalne skupnosti niso zadovoljne.

To bi bilo za prvo fazo z moje strani vse in hvala vnaprej za vaše odgovore.

Najlepša hvala.

Je še kakšno vprašanje? Jaz bi samo dodal, da ne bom potem še enkrat, pač beremo, od inflacije vzporedno z rastjo plač v javnem sektorju, na kakšen način to inflacijo omiliti. Vemo, da je inflacija lahko sestavljena iz dveh delov, eno so, na primer, cene hrane pa tako naprej, kar je težje korigirati. Kot, recimo, pri energentih, ko daš kapico lahko in tako naprej, je veliko lažje energente, se pravi, dati kapico kot, recimo, pri hrani in je ta osnovna inflacija takšna, kot je. Ampak res v povezavi z višjimi plačami v javnem sektorju, ali ni to ravno nasprotni učinek? V Ameriki pravijo, da se inflacijo lahko samo na zelo trd način zaustavi, ne pa s tem, da dviguješ plače. Nič ni narobe zdaj, ali ljudje si zaslužijo boljše plače, absolutno da, ampak, ali to pomaga pri reševanju inflacije, ker potrošnja oziroma tok potrošnje ostaja potemtakem enak. Se pravi, na kakšen način še so pogledi zdaj po letih, recimo, 2023, 2024 in napovedi glede omilitve inflacije, kajti tisti, ki ima lani privarčevanih 10 tisoč evrov, jih ima danes tisoč evrov manj; to ni malo denarja.

Toliko z moje strani. Prosim.

Se opravičujem, še eno zadevo sem pozabil.

V koalicijski pogodbi se ta Vlada oziroma ta koalicija kaj dosti ni razpisala o uvedbi davka na nepremičnine. Mislim, da je pri nas v Sloveniji ena napačna percepcija, da govorimo, da so bogati ljudje tisti, ki imajo malce višjo kot povprečno plačo, ga že imamo takoj za bogataša. To seveda ni res, kajne; lahko bi o tem dolgo razpravljali. Če nek razvojni inženir ima - ne vem, pa želim, da bi imel -, 4 tisoč 5 tisoč bruto plače, iz tega ne more biti bogataš. Na drugi strani pa smo ravno pred dnevi brali, da je ogromno nepremičnin v Sloveniji kupljenih, in to z gotovino, ob tem, da seveda imamo na banki ogromno depozitov. Naše prepričanje je, da…, ampak tu nobena vlada doslej ni imela srečne roke. Neki poskusi so bili, ampak mislim, da tu imamo velik izpad davčnih prihodkov. Pa zdaj izpade, kot da sem zagovornik davkov. Ne, ni res. Tudi ta NUSZ je neka naša slovenska specialiteta, če smem, nek unikum v Evropi, in moje vprašanje je zgolj, zelo preprosto. Ali Vlada misli do konca mandata kaj delati na davku na nepremičnine? Ker tukaj pa potem res lahko govorimo o bogatih ljudeh, ljudeh, ki imajo, ne vem, 5, 10, 20, morda 100 nepremičnin, ki so, ki so velikokrat, če govorimo o stanovanjih, kar zaklenjene, to se pravi, nek mrtev kapital od katerega država nima nič. To bi me zelo zanimalo.

Hvala lepa.

Izvolite, državna sekretarka, če ni več vprašanj.

Najlepša hvala za vprašanja.

Bom kar začela tako, kot ste spraševali.

Torej, zanima vas primanjkljaj in cena zadolževanja. Naslednje leto, torej za leto 2023, kot rečeno, je načrtovani primanjkljaj v višini 3 milijarde 300 ob omenjeni milijardi 200 rezerve za morebitno ukrepanje na energetskem področju, zato ob morebitnem ukrepanju na ravni Evropske unije, ki bi v bistvu zamejilo ta pritisk na te cene, bi mogoče ta pomoč niti ne bila potrebna v celotni višini. Tako da, ampak kakorkoli bo, mi jo imamo na razpolago oziroma je pripravljena, in če bo do tega prišlo, potem se bo seveda treba za ta primanjkljaj zadolžiti. Trenutna situacija glede slovenskega dolga je relativno ugodna. To zdaj, če pogledamo z vidika razpršenosti dolga oziroma predvsem trajanja dolga. Slovenska, torej naša zakladnica je izvedla v zadnjih petih, šestih, sedmih letih veliko transakcij upravljanja z dolgom, ki so bile usmerjene v smer podaljševanja ročnosti, se pravi, da imamo zagotovljeno dolgoročnejše financiranje in je tudi uspela znižati stroške zadolževanja, torej obresti z ravni preko milijarde. Mislim, da je bilo najslabše leto milijardo 82, ko je bilo treba plačati obresti za dolg iz državnega proračuna, milijarda 82 leta 2014. Medtem, ko recimo v letošnjem rebalansu je teh stroškov, da rečem samo, pa jih je še vedno veliko, 673 milijonov. Se pravi, za več kot 400 milijonov smo uspeli z aktivnim upravljanjem dolga znižati stroške za obresti. Te bodo predvidoma do leta 2023 še padli na 650 nekje milijonov evrov, potem pa v letu 2024 pa bodo začeli naraščati. To je posledica tega, da smo se lahko praktično do letošnjega leta zadolževali v enem takem kratkem obdobju po praktično ničelni obrestni meri. To je bila posledica dogajanja na finančnih trgih, vodenja zelo, zelo ohlapne denarne politike, kjer so bile osnovne obrestne mere Evropske centralne banke pod nič, zato so se lahko tudi države na desetih letih, pa Nemčija na tridesetih letih zadolževale po tako nizkih obrestnih merah. Ta hip je, ker Evropska centralna banka na eni strani zvišuje obrestne mere in ker je pač prisotno tudi nekoliko več tveganja, gredo seveda obrestne mere ali pa pričakovani donosi državnih obveznic se dvigujejo. Kar je dobra novica na tem področju je, da je pribitek Slovenije nad primerljivo nemško obveznico še vedno zelo stabilen, se pravi, da nam dejansko stroški zadolževanja naraščajo zgolj zaradi rasti osnovne obrestne mere, torej zgolj zaradi zategovanja denarne politike ECB, tako da smo trenutno na desetih letih, bi se lahko zadolžili tam nekje na dobrih 3,3, 3,4 % stane zdaj. In če recimo pogledam drugo leto, nam zapadeta 2 milijardi glavnic, pa potem v letu 2024, 2 milijardi in pol glavnic, si pač lahko izračunamo, da potem novo zadolževanje, če bi se morali zdaj zadolžiti, pa če bi šli recimo na deset let, to stane potem za dve milijardi, nekje 60, 70 milijonov so to stroški, potem letni obresti. Tu smo zdaj nekje, se pravi, če bo drugo leto 3,3 milijarde primanjkljaja, se bo treba zadolžiti za ta znesek, se pravi za primanjkljaj in treba se bo zadolžiti tudi za zapadle glavnice, ampak nekje tukaj se zdaj te obrestne mere gibajo. Kot veste, je Evropska centralna banka v boju z inflacijo dejansko napovedala zviševanje obrestnih mer. Z zategovanjem denarne politike se vpliva na inflacijo, ampak če želimo, kot ste prej tudi potem spraševali tu, sočasno pa jo, torej inflacijo lahko miri centralna banka s svojimi ukrepi, medtem pa na drugi strani pa fiskalna politika pa mora paziti, da ne deluje v nasprotju z denarno politiko, ker če daje preveč, če je pa fiskalna politika preveč ekspanzivna, pa to v bistvu spet priliva olje na ogenj inflacije in zato v bistvu finančni ministri ves čas pozivajo en drugega in v bistvu skupaj z madame Lagarde, da je treba to delovanje denarne in fiskalne politike, da mora biti čim bolj usklajeno, se pravi, centralna banka bo vplivala s svojim instrumentarijem na inflacijo, vlade naj pa skrbijo za to, da imajo čim manj takih splošnih fiskalnih stimulusov, takih splošnih, se pravi, naj bodo ukrepi fiskalne politike ciljani, začasni, oni rečejo »temporary, taylor made and targeted« se pravi ciljani začasni in čim bolj, čim bolj specifično narejeni za tiste skupine, ki jim želijo s fiskalno politiko pomagati. Toliko mogoče glede tega.

Potem ste spraševali glede covid rezerve. Covid še vedno ni preteklost. Prav prejšnji teden je bil na Vladi sprejet nov interventni zakon na to temo, zato ker, kot veste, te teste v šolah še vedno imamo, potem neki dodatki za delo s covid pacienti bodo še vedno veljavni, oprema je potrebna zaščitna in tako naprej, zato ima Ministrstvo za zdravje pri sebi že nekaj denarja v proračunu za ta namen in pa tudi rezerve smo si naredili na Ministrstvu za finance 60 milijonov covid rezerve, ker ne vemo kako se bodo ti valovi v prihodnjem letu gibali. Je pa ključno, ker ste omenil ravno številko 454 milijonov iz covid, torej pobarvanih kot covid, gre za evropski denar, ki smo ga še dobili v okviru Rejacta oziroma tam je v bistvu 220 milijonov na Ministrstvu za zdravje namenjenih še dejansko tudi nekim dozidavam iz tega naslova in je zato ta denar pobarvan kot covid. In tudi Ministrstvo za delo, ko je plačevalo ta krajši delovni čas in tako naprej, obstajajo še vedno neke pravice porabe iz tega namena, iz evropskega denarja in na šolstvu in na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in je v bistvu to denar, ki je še na voljo iz evropske malhe, ki ga je treba porabiti v naslednjem letu in je za to pobarvan kot covid. Drugače pa, kot rečeno, je bil na Vladi že sprejet covid zakon, ki bo te dni, ki ga boste obravnavali tudi v Državnem zboru in zato imamo rezervirane pravice porabe tudi za ta namen.

Spraševali ste o investicijah, glede na to, da bi in ste omenili, da bi lahko v času gospodarskega ohlajanja bile pač investicije tiste ali pa državne investicije tiste, ki potem v bistvu pomagajo dvigniti gospodarsko rast. To vsekakor drži in to sem omenila tudi v uvodu, da vse te investicije, ki so bile zaštartane, da rečem tako, iz prejšnje evropske perspektive, tiste, ki so v planu iz naslednje, ker partnerski sporazum imamo podpisan, operativni program je pripravljen, se pravi, to so dokumenti, ki nakazujejo v katerih področjih naj bi se ta evropski denar porablja. V bistvu tukaj je cilj Vlade seveda 100 % črpanje in stare perspektive in pa čim intenzivnejši začetek črpanja nove perspektive. V novi evropski perspektivi je prišlo do zamikov, ne na ravni samo Slovenije, ampak praktično na ravni cele Evrope, ker takrat, ko bi se morala ta perspektiva začeti, je nastopila korona, in smo se pač ukvarjali, so se države ukvarjale z gašenjem drugih požarov. In zato smo v bistvu mi ta sredstva načrtovali, ampak ker, kot sem omenila tudi že v uvodu, ker operativni program še ni podpisan, zato mi nismo mogli tega denarja postaviti na posamezna ministrstva, ga dodeliti posameznim resorjem, ampak smo ga v letu tako 2023 kot 2024 načrtovali kot rezervo pri Ministrstvu za finance. V letu 2023 gre za 180 milijonov, ki jih zdaj v dokumentih vidite kot rezervo, ne pa kot investicijo. Predvsem je pa v letu 2024 tega še več, 660 milijonov, ki jih spet vidite kot rezerva, ne pa kot investicija ali pa investicijski transfer, in zato je v bistvu investicijsko gledano, je leto 2024 tako, pač te investicije, če jih seštejete, pač tako upadejo. V letu 2023 imamo načrtovanih skoraj 2 milijardi in pol investicij in investicijskih transferov, medtem ko je v 2024, ki tega potem, da rečem, samo milijarda 800. To so še vedno absolutno gledano zelo visoke vrednosti. Tako visokih investicij v zgodovini še nismo imeli. Največji je bila investicijska poraba leta 2015, ko se je pretekla perspektiva zaključevala. Takrat je bilo tega milijardo 400, če zaokrožim, tako da, drugo leto, če je načrtovanih praktično 2 milijardi in pol, je to res ogromno. Dejstvo je, da so šle seveda tudi cene bistveno gor, ampak tukaj je potem vedno, na to opozarja tudi Fiskalni svet, kako je to planiranje sploh realistično, ker v bistvu si odvisen tudi od absorpcijske sposobnosti ali pa od investicijske sposobnosti na strani ponudbe, tako da tukaj smo, tukaj, vemo, da smo zastavili zelo visoko. Ampak kot rečeno, projekti, ki so v teku, jih je treba drugo leto zaključiti in cilj Vlade je, absolutno, da to kar je iz pretekle perspektive, da se v drugem letu, da se 100 %, pa temu je bilo, kot veste, so namenjeni tudi tako imenovani »overcommitmenti«, to pomeni, da je Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, da je dodelila v bistvu več denarja ministrstvom, kot ga bomo »de facto« dobili iz Bruslja, ravno s tem namenom, ker vsi projekti, ki se začnejo, se potem mogoče niti ne zaključijo ali pa se ne zaključijo pravi čas in potem niso upravičeni do tega evropskega sofinanciranja. Ali pa, kakšni se dejansko potem ne izvršijo in zato v je to kar taka stalna praksa, da organ upravljanja, torej Služba Vlade za razvoj dodeli nekaj več denarja kot ga je na razpolago ravno v cilju tega 100 % črpanja.

Tukaj bi absolutno rada omenila tudi načrt za okrevanje in odpornost,. Tega tudi ne vidite kot investicijo v državnem proračunu. To je zato, ker je bil ta sklad lani oblikovan kot proračunski sklad, se pravi, če vidite evropsko kohezijsko politiko, jo dejansko vidite kot investicijo ali pa investicijski transfer, medtem ko ta denar, ki se pa porablja iz sklada za okrevanje in odpornost, se pa v proračunu spet vidi samo kot poraba rezerve, ker se izloči preko rezerve v ta proračunski sklad in zato je tudi na tem skladu za okrevanje in odpornost, so še dodatne investicije katerih poraba ni vidna neposredno iz proračunskih vrstic. Smo pa na koncu obrazložitev splošnega dela proračuna napisali, za katere namene se bo porabljal, za katere vsebine se bo porabljal tudi ta načrt za okrevanje in odpornost, ta denar in iz tam veste, da gre tudi ogromno za investicije v te smeri, ki jih Evropa v tem načrtu podpira, se pravi, v zeleno Evropo, v pametno Evropo, v Evropo bližjo državljanom, itn.

Zato bi tukaj res rada poudarila, da se zavedamo pomena teh investicij in zato na tem področju pri pripravi teh proračunov nismo ničesar, kar je že bilo začrtano, ustavljali. In še nekaj bi rada poudarila, ki se mogoče ne razume vedno. To niso vse investicije, ki jih izvaja država ali pa, ki jih izvajajo ministrstva. Tukaj so seveda tudi investicijski transferji. Investicijski transfer samo pomeni, da tega ne izvede država, ampak da to izvede en njen ali javni zavod ali javni sklad ali investicijski transfer občini ali je to investicijski transfer podjetju, zato je to treba, mi to gledamo skupaj, se pravi investicije pa investicijski transferji seštejemo skupaj, ampak izvajalcev na tem področju je seveda vsekakor več.

Potem gospod Hrovat, vi ste pa spraševali v bistvu tudi o omejevanju investicij, pa sem to zdaj že povedala. Spraševali ste o plačah v javnem sektorju. Ja, plače v javnem sektorju bodo zdaj z oktobrom višje. Potem je dogovor tudi še za naslednje leto. Zdaj, kaj naj tukaj v bistvu povem? Mi smo to, te načrtovane dvige, čeprav smo proračun, smo pripravljali, proračun smo pripravili tam nekje okrog predloga teh dveh proračunov, tam nekje okrog 20. septembra. Takrat seveda stvari še niso jasne, tako da ob vseh negotovostih imamo potem še vse te odprte postavke. Ampak edina gotovost pri načrtovanju je negotovost, in v bistvu vedno gremo potem naj »best effort« principu. Vse, kar vemo, nekje damo noter. Tako da, mi smo sredstva za plače smo načrtovali relativno natančno, tako kot se jih pač da. Iz tega naslova, potem bo nekaj, so neki dodatni tudi, saj veste, prispevki v pokojninsko, zdravstveno blagajno, na ta način. Z višjimi plačami imajo potem ljudje več razpoložljivega dohodka in je v bistvu tudi ta komponenta osebne potrošnje je potem lahko spet tista, ki pomaga pri gospodarski rasti, če zdaj izhajamo iz teh predpostavk, da je napovedana gospodarska rast za prihodnje leto relativno skromna. Zdaj odvisno koga gledamo, ali gledamo UMAR, gledamo Banko Slovenije ali gledamo napoved AMFA, vse se gibljejo tam nekje dober odstotek in pol, več pa ne, ob tem, da zaradi res izrazitih negotovosti so vse te inštitucije kot vedno pripravile tudi druge scenarije. In če se dejansko nadaljuje in ukrajinska zgodba, energetska kriza, če se kaj zgodi v Nemčiji, potem se bodo te stvari spremenile. Ampak, kot rečeno, mi smo seveda izvozno močno odvisni, ampak tudi ta osebna potrošnja in ta državna potrošnja, o kateri sem govorila v prejšnji točki, lahko potem pomagata k neki krepitvi gospodarske rasti.

Spraševali ste o povprečninah. Vlada se je začela pogajati z občinami. Občine so prišle s svojimi željami, s svojimi izračuni, s svojimi argumenti. Vlada je postavila svoj okvir, ne glede na to, da v letu 2023, vsaj na evropski ravni še vedno velja odstop od fiskalnih pravil ali pa od fiskalnega okvira, je dejstvo, da moramo tudi v takih časih biti, se zavedati, da ni samo nebo limi. Tako da, mi smo želeli postaviti zgodbo tako, da bi nekje pila vodo. Fiskalni svet že tako ni zelo srečen. In v bistvu smo začeli se, kot so se začele občine pogajati, se je tudi Vlada začela pogajati. In, kot smo že komunicirali, no, mi smo še vedno pripravljeni. Nekaj časa je še, da se z občinami dobimo, mi imamo prav, mi imamo spet sklicano pač srečanje z občinami, tako da, še vedno upamo, da bomo do sredine novembra, ko je to treba, da bomo sklenili dogovor in da bodo občine nekako razumele, ne bodo srečne. In z Ministrstva za finance, nihče ne gre srečen, kadar se pogovarjamo pač o teh proračunskih vsebinah. Ampak, če vsaj približno razumemo, da živimo v istem okolju, potem je to, potem nekako sistem živi.

Tako da, kot rečeno, trenutno je v ZIPRS napisana višina povprečnine 667 evrov, kar je za 22 evrov višje kot letošnja povprečnina, pa za 20 evrov višje kot torej z dogovorom dogovorjena oziroma podpisana povprečnina za leto 2023. Je pa tukaj še nekaj pač možnosti za sklenitev dogovora.

In pa še, spraševali ste o davku na nepremičnine. Glede na to, da je stanje v javnih financah, če bi ga jaz ocenjevala, ga ne bi ocenila tako ugodno kakor ste ga ocenili vi. Da je bilo letos, mogoče slika res izgleda lepša kot je v resnici zaradi teh močnih prilivov, na katere vpliva dosti dejavnikov, ampak če pogledaš javne finance, če pogledaš celo sliko, veliko sliko javnih financ in katere vse dodatne obveznosti so bile, da rečem, obešene na javne finance zdaj v zadnjih letih, tako na ravni pokojninske zakonodaje, torej pokojninske blagajne, koliko dodatnih stroškov so prevzele javne finance v bistvu tudi na področju zdravstvene blagajne, kateri zakoni so bili sprejeti, in če je v zakonu določenih investicijah, potem je to zakonska obveznost in je treba v prihodnjih letih to vse zagotoviti. Virov dodatnih pa res ni bilo. Ne samo, da ni bilo dodatnih virov, kot veste, en pomemben vir se je tudi s spomladi sprejeto zakonodajo znižal, pa en zakon je bil sprejet, ki ima močan vpliv na odhodkovno stran, pa je bil sprejet brez vira, tako da absolutno, če pogledamo veliko sliko javnih financ, ni tako zelo rožnata in zato želimo ukrepati odgovorno, in ker je področje premoženjskih davkov tisto, kjer imamo v Sloveniji, če se primerjamo z drugimi državami, poberemo relativno malo ali pa podpovprečno, zato je cilj te Vlade, da spravi v življenje tudi davek na nepremičnine.

Toliko z moje strani.

Hvala lepa.