Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni, danes vidim, da nas je veliko, lep pozdrav. Pričenjamo 6. sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam, da vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti poslanka Iva Dimic, medtem kot na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili … Aha, samo malček. Nadomeščajo poslanko Sandro Gazinkovski Lucija Tacer, upravičeno odsotni pa so še poslanec Zvonko Černač in pa, to je to, evo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje dne 22. avgusta 2023 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju, druga obravnava, 2. točka Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, druga obravnava in 3. točka razno.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 64. člena v povezavi s 54. členom Poslovnika Državnega zbora je bil dne 4. septembra 2023 s strani poslanskih skupin koalicije vložen predlog za umik, umik 2. točke dnevnega reda seje odbora, in sicer za umik Predloga zakona o digitalizaciji zdravstva, druga obravnava.

Odločali bomo o predlogu za umik 2. točke dnevnega reda in tukaj sprašujem, ali želijo svoje stališče o predlogu za umik predstaviti predstavniki Vlade oziroma predstavniki poslanskih skupin? Predlagam, da se, da najprej besedo predstavnikom Vlade na to. A, ne? Okej, potem pa predstavnikom Poslanske skupine SDS.

Izvolite.

Ja, predsednica, hvala lepa.

Najprej pozdrav vsem kolegom, poslancem, poslankam, deležnikom iz zdravstvenega miljeja!

Zdaj v imenu Poslanske skupine SDS seveda. Zakon o digitalizaciji zdravstva naj bi bil prvi korak k tej veliki opevani reformi zdravstva. Zakon bi naj stopil v veljavo 1. 1. 2024. Danes koalicija očitno ta predlog umika z dnevnega reda. Zdaj vi seveda imate to poslovniško možnost in pravico predlagati umik, ne, z dnevnega reda, nimate pa po naši oceni pravice državljanov, še zlasti pa pacientov vleči za nos. Mi zdaj razumemo, da je zakon obširen, da je to zahtevna materija, vmes je tudi Slovenijo doletela velika naravna nesreča v obliki poplav, a prvo branje, spoštovani, smo opravili že dva meseca in pol nazaj. Zdaj v tem času so verjetno na Ministrstvu za zdravje tudi kaj delali - ali pa ne. Zdaj, ker gre za eno najobsežnejših zbirk občutljivih podatkov, tudi to je jasno, da predstavlja veliko tveganje za posameznike, ne, za posameznike, ki so v teh zdravstvenih kartotekah zapisani, in verjamem tudi, da je dobronamerno, da hočete to vodotesno zatesniti, da ne bi prihajalo do kakšnih zlorab, kajti prva verzija zakona je bila v neskladju s samim Zakonom o varstvu podatkov, tako da tukaj je ta bojazen vaša opravičena, ne. Zdaj tudi to, da gre za devetnajst temeljnih zbir podatkov, ki se med seboj v celoti povezujejo, ne, v prvi verzi zakona niste opredelili dejansko omejitve teh zbirk podatkov glede na sam namen posamezne zbirke. Zdaj, mi smo sicer zdaj poslušali izvajanje državnega sekretarja Pintarja, ki je dejal, da bo ta zakon o digitalizaciji zamaknjen, se pravi prolongiran na zelo kratki rok. Zdaj kaj to pomeni? Verjetno, ne vem, zdaj sicer se druga stran ni odzvala k pojasnitvi, upamo, ne, da s tem tudi sama zdravstvena reforma ne bo zdaj v tem trenutku končana, ko se še niti prav ni začela, ob tem seveda, da so čakalne dobe v zdravstvu vse daljše, vedno več državljanov je spet brez osebnega zdravnika, določene investicije za zdravstvo se ukinjajo in tako dalje. Tako da to nas v Poslanski skupini SDS skrbi kljub tem, kljub tem izkazani, bi rekel, da pridemo na polovico poti, ob tem razumevanju, da se ukvarjate z res obsežno materijo, pa vendarle, glejte, teh prolongacij imajo počasi državljani dovolj, kakor tudi mi v opozicijskih vrstah, ki vseeno moramo pa nastaviti ogledalo v kontekstu vaše učinkovitosti, ažurnosti, tako da tega predloga umika ne bomo podprli.

Hvala.

Hvala.

Želi še kdo od poslanskih skupin izraziti mnenje, če ne bi izrazila mnenje v imenu Poslanske skupine Svoboda?

Torej, absolutno delimo skrb opozicije glede nadaljevanja zdravstvene reforme. Mi na njej aktivno delamo, kot tudi na zakonu, za katerega smo zaprosili, da se prestavi obravnava. Kot smo že večkrat povedali, gre za nov zakon, sistemski zakon, katerega materija je zelo široka in menimo in ocenjujemo, da je bolj odgovorno, da si vzamemo kakšen dan, teden več časa, da bo zakon zares dober, kot pa z njim hitimo samo zato, da bomo rekli, da smo zakon sprejeli.

Zato, kar se tiče Poslanske skupine Svoboda, bomo predlog za umik točke podprli.

Želi še kdo izraziti stališče, v nasprotnem primeru predlagam, da glasujemo o umiku 2. točke dnevnega reda, to je o Predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Zaradi umika 2. točke bo dosedanja 3. točka postala 2. točka.

Pa prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DUŠEVNEM ZDRAVJU, ki ga je v obravnavo v Državni zbor posredovala Vlada.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno srede, 30. avgusta 2023. Prejeli smo amandmaje koalicije in tudi včeraj predlog za amandma, za amandma odbora.

Kot gradivo smo prejeli torej predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pripombe in mnenje Zveze organizacij pacientov Slovenije, priporočilo zagovornika načela enakosti, predlog za amandmaje Fakultete za socialno delo in še dva odgovora Ministrstva za zdravje, in sicer na dopis za predlog amandmajev Fakultete za socialno delo in odgovore na dopis Zveze organizacij pacientov Slovenije.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveza organizacij pacientov Slovenije, Zagovornik načela enakosti in dodatno so bili vabljeni tudi predstavniki, predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi, tako kot smo to že večkrat izvedli in se v skladu s prvim, torej v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi pa opravili najprej glasovanje o amandmajih, nato še glasovanje o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Potem pa pričenjamo z obravnavo in najprej dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje, dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada Republike Slovenije je na svoji 50. redni seji, dne 18. maja 2023 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju.

Bistveni cilj predloga zakona je implementacija dveh odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, in sicer iz leta 2015 in druge iz leta 2019. Zakon o duševnem zdravju je bil sprejet julija 2008. Vzpostavil je pravno podlago za ureditev področja duševnega zdravja in je v pretežnem delu pomenil pomemben napredek pri varstvu pravic oseb s težavami v duševnem razvoju. Drugače je bilo pri ureditvi postopka sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in zagotavljanju terapevtskega cilja ukrepov zakona v varovanih oddelkih socialno varstvenega zavoda. V tem delu je bil namreč Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo Republike Slovenije, kar je v o omenjenih ustavnih odločbah ugotovilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Se pravi v odločbi iz leta 2015 je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo neustavnost ureditve, po kateri se je štelo, da oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, soglaša z namestitvijo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda kadar z namestitvijo soglaša njen zakoniti zastopnik. Ustavno sodišče je navedeno ureditev razveljavilo in do sprejema nove zakonodaje vzpostavilo prehodni režim, po katerem se v postopku zagotovi sodna kontrola namestitve. Predlog zakona po 8-ih letih končno določa drugačno zakonsko ureditev in tudi osebam, ki so postavljene pod skrbništvo, zagotavlja vsa procesna jamstva. V postopku pred sodiščem, le to odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da jo pred izdajo sklepa vidi in se z njo, če to seveda dopušča njeno zdravstveno stanje, pogovori, omogoči ji, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj. Nadalje je pa Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi iz leta 2019 ugotovilo, da Zakon o duševnem zdravju poseg v osebno svobodo zaradi duševne motnje ustrezno konkretizira s sklicevanjem na varstveni, ne pa tudi na terapevtski cilj ukrepa. Zakon bi namreč moral jasno in določno opredeliti take pogoje pridržanja v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, da odpade dvom o ustreznosti ustanove, ki bo ukrep odvzema prostosti izvršila. Državni zbor Republike Slovenije bi moral ugotovljeno protiustavnost odpraviti že v letu 2020. Predlog zakona določa vzpostavitev mreže varovanih oddelkov ter minimalnih prostorskih, tehničnih ter kadrovskih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nadalje predlog zakona določa tudi vzpostavitev evidence varovanih oddelkov in njihove zasedenosti, do katere bodo lahko neposredno dostopala sodišča.

To bo sodiščem olajšalo določitev konkretne ustanove, v katero naj se osebo namesti. Izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev bo omogočilo zagotavljanje tako varstvenega kot zlasti terapevtskega vidika obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. Osebe s težavami v duševnem zdravju sodijo med najbolj ranljive skupine prebivalstva, zato mora država zagotovitvi njihovih pravic nameniti posebno pozornost. Neprostovoljni sprejem in zdravljenje v psihiatrični bolnišnici oziroma sprejem v obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda pomenita hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do svobode, pravico do duševne integritete, pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Zato je pomembno, da država neprostovoljni sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico oziroma v obravnavo varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda uredi tako, da v pravice poseže v najmanjši možni meri za zagotovitev legitimnega namena, ki upravičuje tovrsten ukrep, to je odvrnitev nevarnosti, ki jo bolnik zaradi duševne motnje povzroči bodisi drugim bodisi sebi, in zagotavljanje ustrezne pomoči ter terapevtske obravnave.

Vlada Republike Slovenije je na svoji seji dne 30. avgusta 2023 podprla predloge amandmajev, ki odpravljajo pomanjkljivosti predloga zakona, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije. Amandmaji jasneje določajo mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, vzpostavljajo domnevo privolitvene sposobnosti za vse odrasle osebe, opredeljujejo pravice zakonitega zastopnika mladoletne osebe in odpravljajo nomotehnične pomanjkljivosti Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju.

Če dovolite, bi za zapisnik prebrala tudi dopolnitve obrazložitve k dvema členoma predloga zakona. Dopolnitev obrazložitve k 21. členu predloga zakona, in sicer se v zadnjem drugem stavku za piko doda besedilo »in izpolnjujejo pogoje iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju, z namenom, da se preveri ustreznost ukrepa in v nasprotnem primeru osebo takoj odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.« In dopolnitev obrazložitve k 24. členu predloga zakona, da se v drugem odstavku obrazložitve za piko doda besedilo »pred hospitalizacijo oziroma kot alternativa zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ki predstavlja najbolj invaziven in restriktiven zdravstveni ukrep, ki ga je potrebno uporabiti kot ultimaracijo.«

Hvala za pozornost.

Hvala za predstavitev zakona.

/ oglašanje v dvorani/ Izvolite, mag. Furman.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Eno postopkovno vprašanje, in sicer, v skladu s šestim odstavkom 235. člena Poslovnika, kjer imamo določeno, da v vsakem gradivu, ki ga pošlje Vlada Državnemu zboru mora biti tudi navedeno, kateri predstavniki Vlade bodo sodelovali pri delu Državnega zbora in delovnih telesih, me sedaj zanima, kako to, da ni bilo v uradnem gradivu, ki ga imamo danes v obravnavi, torej pri predlogu zakona državna sekretarka navedena, kajti vi imate kot predstavniki predlagatelja, ki bodo pri zakonu sodelovali, navedene še gospoda Bešič Loredana, torej prejšnjega ministra za zdravje, državno sekretarko, ki je danes več ni oziroma ni tukaj z nami, in pa generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje, ki ga pa seveda tudi ni. Zdaj me pa zanima, kako je sedaj s tem, da zadostimo temu šestemu odstavku 235. člena zakona poslovnika.

Hvala za opozorilo.

Torej, z nami je tudi dr. Branko Bregar, ki je naveden med tistimi, ki bi sodelovali v imenu Vlade na današnjem odboru. So pa mene seznanili ustno in res prevzamem krivdo, moja napaka, da nisem sporočila, da naj s tem tudi pisno seznanijo cel odbor. Tako bom vzela to kot pozitivno, za naslednjič bom na to bolj pozorna.

Predlagam, da nadaljujemo z razpravljavci in predajam besedo državnemu sekretarju dr. Luki Omladiču z Ministrstva za solidarno prihodnost.

Hvala.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je sodelovalo pri zakonu v točki medresorskega usklajevanja. Treba je izpostaviti, da so prav zavodi, ki so v pristojnosti Ministrstva za solidarno prihodnost, tisti, ki v prvi vrsti izvajajo socialnovarstveno dejavnost odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju, oseb starejših od petinšestdeset let. Tu je treba poudariti, da gre za izjemno ranljivo populacijo, ki potrebuje posebno skrb. Duh, v katerem smo mi sodelovali v medresorski razpravi v usklajevanju in v katerem tudi pristopamo k naslavljanju te problematike in zakonskih ureditev je, da menimo, da si moramo prizadevati čim bolj za alternativne in čim manj restriktivne oblike obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju in predvsem, da moramo imeti v luči razvoj deinstitucionalizacije na področju duševnega zdravja kot na drugih področjih, kajti to je smer, v katero gre tako Evropska unija kot tudi Slovenija se je zavezala tako v svojih dokumentih. Drugače pa menimo, da je vsebinski del zakona v tem smislu, kakor ureja protiustavne oziroma ustavno sporne določbe, sprejemljiv.

Hvala.

Hvala.

Predajam besedo gospe Petri Komel, predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona katerega osrednji cilj je izvršitev odločb Ustavnega sodišča iz leta 2015-2019 proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika.

ZPS ugotavlja, da se s predlaganim amandmajem k 22. členu uresničuje odločba Ustavnega sodišča iz leta 2015 predlagatelj pa je po našem mnenju ustrezno dopolnil tudi v obrazložitev k 8. in 21. členu predloga zakona, ki se nanašata na kontradiktornost nujnega postopka. Zdaj ZPS pa ocenjuje, da ostaja delno neuresničena odločba Ustavnega sodišča iz leta 2019, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da je ureditev v Zakonu o duševnem zdravju v neskladju s pravico iz prvega odstavka 19. člena Ustave, ki določa, da ima vsak pravico do osebne svobode, ker izključuje možnost, da sodišče odloči o dopustnosti namestitve oseb v socialno varstveni zavod brez privolitve, če ta nima ustreznih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti za izvrševanje ukrepa z vidika zagotavljanja terapevtskih in varstvenih ciljev. Tukaj se sprašujemo, glede situacije, ko bi bili v bistvu kadrovski, ko bi bili v bistvu socialno varstveni zavodi lahko prezasedeni ali pa kadrovsko pomanjkljivi predvsem v času zdaj tudi prehodnih določb, ko so ti kadrovski normativi še nižji kot naj bi bili. Tako da nas zanima v bistvu vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi bili vsi v bistvu socialno varstveni zavodi prezasedeni, kaj bi se v bistvu potem te osebe namestile? Ker, če bi se jih namestilo v te socialno varstvene zavode bi se v bistvu nekako kršila odločba Ustavnega sodišča, zdaj težko bi jih bilo pa tudi pustiti v bistvu ne jim nuditi v bistvu tega socialnega varstvenega varstva. Tako da v bistvu kakšna si, kako bi, ali je kakšna ali predvideti kakšno možnost, kakšne rešitve za takšno situacijo? Predvsem se nam zdi, da zdaj tega problema ne bo, če ti socialno varstveni zavodi niso več prezasedeni in niso kadrovsko pomanjkljivi, ampak če ta situacije še vedno obstaja, potem pa v bistvu lahko pride do take situacije in se nam zdi, da bi bilo treba nasloviti? Tega ne vidimo v vaših pojasnilih.

Potem bi izpostavila tudi, da bi v bistvu po mnenju ZPS bi morala biti prav tako podrobneje obrazložena prehodna ureditev glede kadrovskih normativov, saj iz nje ni razvidno, zakaj ustreznih kadrovskih normativov ni mogoče doseči že sedaj in ob kakšni časovnici in ravnanjih bodo do konca 2026 doseženi? Manjka pa nam tudi obrazložitev k 27. členu, s katero se predlaga črtanje drugega odstavka 86. člena Zakona o duševnem zdravju, ker naj bi bila sredstva za delo koordinatorjev nadzorovane obravnave zagotovljena v 90. členu Zakona o duševnem zdravju, ki pa določa sredstva za izvajanje načrta nadzorovane obravnave. Opozorili bi pa še na v bistvu to, da predlagatelj tudi še ni v celoti upošteval pripomb Zakonodajno-pravne službe k 4. členu predloga zakona in sicer Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da določene nejasnosti glede mreže izvajalcev znotraj javnih služb in pa v bistvu subjektov, ki dopolnjujejo javno mrežo, mreža ostaja nejasno, no.

Tako da drugih pripomb pa Zakonodajno-pravna služba nima.