Spoštovani kolegice in kolegi!

Pričenjam 9. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen takšen, kot ste ga prejeli.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOZNIKIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo poslala skupina 5000 volivk in volivcev, po rednem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 10. 8. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. 9. 2023, mnenje Vlade z dne 4. 10. 2023, skupno mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni odbor ter interesne skupine lokalnih interesov z dne 27. 9. 2023, pripombe Združenja šol vožnje Slovenije pri Podjetniško trgovski zbornici organizacije v okviru Gospodarske zbornice Slovenije z dne 5. 9. 2023, mnenje občine Kočevje k predlogu zakona z dne 27. 9. 2023, mnenje Občine Novo mesto k predlogu zakona z dne 2. 10. 2023 ter mnenje predsednika k predlogu zakona z dne 2. 10. 2023 ter mnenje predsednika Sveta romske skupnosti z dne 3. 10. 2023.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina volivk in volivcev v imenu predlagatelja, mag. Gregor Macedoni, Andrej Kavšek in Samo Pogorelc, Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje šol vožnje Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predstavnik predlagatelja, mag. Gregor Macedoni, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona? (Da.)

Izvolite.

Hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, drugi prisotni!

Torej, danes je tukaj pred nami novela Zakona o voznikih, ki je del zakonodajne pobude, ki smo jo skupaj poimenovali, gre pa za štiri zakonske novele za zaščito otrok v problematičnih socialnih okoljih.

Torej, dejstvo je, da imamo v naši državi po Ustavi obvezno osnovno šolo in da je nekako splošna vrednota te družbe izobrazba, obiskovanje, zaključevanje osnovne šole in seveda tudi še naprej, da pa seveda v tej državi obstajajo tudi okolja, rečemo jim lahko posebna problematična socialna okolja, v katerih se spirala neizobraženosti, brezposelnosti in socialne izključenosti nadaljuje.

Torej, govorimo o tem, da če se vi rodite staršu, ki nima končane osnovne šole, ki je dolgotrajno brezposeln in seveda odvisen od socialnih transferov, da boste najverjetneje tudi vi končali na isti poti. To širšo sliko seveda vam govorim zato, ker je tako treba razumeti tudi ta predlog, ki ga lahko zelo ozkogledno gledamo. To smo videli tudi pri določenih obravnavah tudi v Državnem svetu, ko so določene organizacije, ki seveda se samo delno dotikajo te problematike, prišle in nekako videle to zgolj kot birokratsko oviro, ne pa kot neko širšo družbeno tematiko.

Namreč dejstvo je, da je, da imamo določene pravice v vsaki družbi. Splošne človekove pravice in potem seveda tudi pravica otrok, kjer, ko tehtamo pravico otroka proti splošnim človekovim pravicam, kot bi rekel tudi aktualni varuh človekovih pravic, tukaj ne moremo odločiti drugače kot v korist otroka. Torej, otrokova izobrazba, pravica do tega, da je v osnovni šoli in da ga na vse načine ta družba mu pomaga, da bo zaključil osnovno šolo je bistvena in seveda, zato smo poleg tega, da smo predlagali kar nekaj sprememb v zakonih o socialni politiki, o družinski politiki in trgu dela, smo predlagali tudi na tem zakonu, ki se seveda dotika, dotika infrastrukture oziroma vozniških dovoljenj oziroma naše udeležbe v prometni…, prometnem sistemu, da seveda tudi tukaj vidimo, da v teh problematičnih okoljih je pravica do ali pa vozniško dovoljenje in udeležba v prometu zelo visoka vrednota.

Torej, če mi kot družba rečemo, da ni primarna pravica, ki bi bila nad drugimi pravicami, pravica do vozniškega izpita, ampak to pravico tudi pogojujemo za tisto, ki je pa brezpogojna in najvišja, torej, da ima otrok pravico, da ga že v osnovnem, njegovem okolju, družinskem okolju, spodbujamo in ga tudi država spodbuja in mu pomaga, da pride do osnovnošolske izobrazbe, torej, da povežemo ti dve zgodbi.

Seveda, nismo napisali, da je končana osnovna šola. Zakaj? Zato ker, mogoče bom še par stvari pojasnil v tem širšem smislu. Torej, kar nekaj je bilo očitkov, da to delamo, zaradi romske skupnosti. Ti predlogi, če kdo govori o romski skupnosti, jim dela krivico, ne samo predlogom, ampak predvsem Romom, ker Romi v jugovzhodni Sloveniji niso isto kot Romi v severovzhodni Sloveniji. Če boste vprašali gospoda Muca, vam bo povedal, da dve tretjini romskih otrok v severovzhodni Sloveniji konča osnovno šolo, ne samo osnovno šolo, ampak srednjo šolo, pardon, torej ne govorimo o tem. Govorimo o tem, da so seveda določena okolja, ki so pretežno v jugovzhodni Sloveniji in Posavju in tudi v drugih delih države družine, kjer otroci ne obiskujejo osnovne šole. Torej, in ker imamo danes kar nekaj takih okolij, kjer ugotavljam, da je povprečje, da otroci končajo v drugi triadi osnovno šolo, hkrati pa ti isti otroci in te iste družine imajo vozniški izpit kot visoko veliko vrednoto lahko država z jasnim okvirjem, z jasno politiko tudi pomaga. Hkrati se seveda lahko vprašamo s stališča prometne varnosti, ali lahko nekdo, ki ne zaključi sedmega razreda osnovne šole je varno in enakopravno v prometu udeležen? Ali je to tudi stvar prometne varnosti? Ali je stvar države, da nekomu, ki bi želel recimo opravljati poklic voznika, pa nima zaključenega sedmega razreda, da mu najprej pomaga zaključiti ta sedmi razred in je potem šele druga pravica, da bo opravljal poklic in pa bil tudi voznik na naših cestah? Torej mi verjamemo, da s tem lahko pridonesemo nek kamenček v preprečitvi, to kar danes država sistematično izvaja, bom rekel, zelo hudo, besedo sistematično zanemarja otroke v problematičnih socialnih okoljih in pomaga k temu. Torej, to je eden od ukrepov, ni edini, ni samostojen, ne moremo ga izvzeti iz vseh drugih, ampak je pomemben in tudi vi lahko s spremembo tega zakona nekaj pripomorete ali pa spet zavrnete in odmahnete z roko, češ, bo že nekdo drug to naredil, samo tega drugega ni in teh rešitev drugih ni.

Še par očitkov, ki smo jih slišali. Torej, mi smo ugotovili, in to je bilo treba seveda zelo jasno povedati, da evropska zakonodaja to dopušča, posebne pogoje, ugotovili smo, da v drugih državah je to, slišali smo nek očitek, da je bilo pri dodatnem preverjanju nekaj držav drugače. Mi smo te podatke črpali iz gradiva ministrstva, ki je dve leti staro. Torej to, da je možno v Evropski uniji to narediti in da imajo določene države, drži. Očitek je dodatno preverjanje, dodatna birokratizacija. Jaz sem zelo lepo v Državnem svetu povedal, se pravi, mi imamo približno milijon in pol in še nekaj več vozil v tej državi. Že pred dvema letoma je bil pripravljen ukrep, ki je bil potrjen na Vladi, da se digitalizira postopke podaljševanja prometnih dovoljenj in pa da se tudi informatizira vse prijavo in vse postopke opravljanja vozniškega izpita. Torej vsako leto milijon in pol vozil in vsako leto več kot 20 tisoč kandidatov za vozniški izpit. Če mi govorimo o tem, da bomo mi s tem zbirokratizirali, če samo to dvoje digitalizirali, bomo toliko debirokratizirali v tej državi, da je to le kamenček proti temu, kar se da vse tam noter hkrati narediti.

In potem je bilo seveda tudi rečeno, koliko ljudem bomo škodovali, ki si danes služijo kruh. Mislim, da v tem Državnem zboru ne rabimo o tem govoriti, da zakoni ne delujejo retroaktivno, torej nikomur ne bomo škodili. Če pa nekoga danes, ki si želi biti voznik, s tem spodbudimo, da bo naredil nekaj več osnovne šole, pa mislim, da ste eno veliko stvar naredili za tudi tega posameznika ali pa to skupino posameznikov v tej državi. Hvala.

Hvala. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Saši Bricelj Podgornik. Izvolite.

Hvala lepa.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili o predlogu zakona pisno mnenje. Če na kratko povzamem.

V mnenju ugotavljamo da predlagana vsebina sodi na področje ki ga ureja evropska zakonodaja zato se zastavlja vprašanje skladnosti z zakonodajo EU, ki ureja področje vozniških dovoljenj in sicer, direktivo 2006/126 Evropskega parlamenta in Sveta, ta je bila tudi že prenesena z veljavno zakonsko ureditvijo. Ta direktiva v 7. členu izrecno določa, da lahko države članice po posvetovanju s komisijo za izdajo vozniških dovoljenj uporabijo določbe svojih nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na druge pogoje, kakor so v direktivi. Država članica se mora torej o določitvi kakršnegakoli dodatnega pogoja za izdajo vozniških dovoljenj posvetovati z Evropsko komisijo. Ugotavljamo, da iz predloga zakona ni razvidno, da bi bila glede dodatnega pogoja za izdajo vozniškega dovoljenja opravljena posvetovanja z Evropsko komisijo in tudi sicer je obrazložitev pomanjkljiva, zelo pavšalna in ne dosega standardov, ki se zahtevajo po Poslovniku Državnega zbora. Poleg tega predlagana ureditev ne vsebuje niti primerjalno-pravnega pregleda pravne ureditve, saj predlog zakona le navaja štiri države, v katerih naj bi bil ta pogoj določen. V zvezi s predlagano rešitvijo tudi ni jasno vzpostavljenega razmerja do veljavne zakonske ureditve, na primer, zastavlja se vprašanje preverjanja oziroma načina dokazovanja tega pogoja in morebitnega vodenja tega podatka v okviru obstoječih evidenc. Zastavlja se tudi vprašanje razmerja do veljavne ureditve usposabljanja in izpita za kandidate za voznika, ki vključuje tako praktični kot teoretični del s predpisanimi vsebinami in po naravi stvari predpostavlja določeno stopnjo znanja branja in pisanja ter razumevanja vsebin, da lahko posameznik uspešno opravi izpit. Glede na to, da predlagana ureditev določa dodaten pogoj, pri čemer ni niti predvidene prehodne ureditve niti utemeljitve nujnosti takojšnje uveljavitve takšne ureditve, smo opozorili tudi na upoštevanje zahtev načela varstva zaupanja v pravo. Hvala lepa.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni.

Na Vlado oziroma na Ministrstvo za infrastrukturo smo dobili v obravnavo državljansko pobudo 5 tisoč volivk in volivcev za spremembo Zakona o voznikih.

Kot je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, je ta zakon nastal na podlagi prenosa evropske zakonodaje, ki določa minimalni okvir vsebine zakona o voznikih za vsakršno koli odstopanje od evropske zakonodaje. Omogoča tudi, da država članica odnese določene svoje posebnosti, ki pa jih mora predhodno uskladiti in utemeljiti. V tem primeru bi predlagatelj moral predložiti neko študijo ali pa mnenje v kateri bi dokazal vzročno posledično zvezo med nedokončano osnovno šolo in prometno varnostjo in to mnenje uskladiti z Evropsko komisijo in dobiti tudi soglasje Evropske komisije za tako spremembo. Tega v gradivu ni priloženega.

Dodatno težavo postavlja tudi evidenca zaključenih osnovnošolskih spričeval. Tudi na nivoju Slovenije ta ne obstaja, bom rekel, za dovolj dolgo obdobje, kaj šele za državljane iz tretjih držav, na primer iz Bosne, Kosova ali pa tudi na primer Nepala ali pa Ukrajine, kjer na primer je zdaj divja vojna. Mi bi tudi takim voznikom ali pa takim kandidatom onemogočili, bom rekel, priznavanje ali pa opravljanje vozniškega izpita, kar je seveda nelogično. Mi se zavedamo, da obstaja v določenih, določenih območjih Slovenije problem, ki ga je treba rešiti, ni pa ta postopek preko vozniškega dovoljenja primeren postopek, zato se s predlogom te državljanske pobude ne strinjamo.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem še predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državnemu svetniku Bojanu Kekcu. Izvolite.

Ja, hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Torej omenjeni predlog zakona je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo obravnavala skupaj s sejo interesne skupine lokalnih interesov. Mnenje ste dobili, povzetek mnenja je pa sledeč. Komisija in interesna skupina podpirata pobudo 11 županov z območja jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki so zaradi neodzivnosti države na dolgoletna opozorila o nujnosti hitrejšega urejanja romske problematike pripravili paket štirih zakonskih predlogov in so ga s podporo volivcev tudi vložili. Eden od teh zakonov je pač ta današnji. Obenem smo poudarili tudi, da sestavni del demokracije ni le skrb za človekove pravice, ampak tudi prevzemanje odgovornosti, kar pomeni tudi odgovornost staršev do otrok. Komisija in interesna skupina razumeta paket županskih zakonodajnih predlogov kot poskus naslovitve socialno problematičnih okolij z določitvijo pravnega okvira o starševski odgovornosti do otrok. S predlaganimi ukrepi se skuša spodbuditi starše iz socialno ogroženih okolij, torej tudi starše iz vrst pripadnikov romske skupnosti, da prevzamejo odgovornost za svoje otroke, ter jim z aktivnejšo vlogo v vzgojno izobraževalnih procesih zagotovijo boljše možnosti za nadaljnji razvoj in zmanjšanje medgeneracijske revščine. Komisija in interesna skupina poudarjata, da je z vidika prometne varnosti nujna pismenost, saj nekdo, ki ni končal osnovne šole in ne zna brati ter pisati, težko razume prometno signalizacijo in prometne znake.

Na koncu smo tudi ocenili, da se lahko vsa odprta vprašanja, na katera opozarjajo v Združenju šol vožnje Slovenije in pri GZS, Podjetniško-trgovinski zbornici in sekciji za promet pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije v nadaljnji obravnavi zakonskega predloga odpravijo in poiščejo ustreznejše zakonske rešitve. Med razpravo je bilo poudarjeno tudi to, da je treba z ustreznimi zakoni tudi policiji omogočiti normalno delo. Ker tudi jaz prihajam iz tega okolja, lahko povem, da je delo policije korektno, da se trudijo pri svojem delu, vendar glejte, primer, če nekomu policist napiše 50 kazni in za niti eno ne plača globe, niti ne odgovarja, jih bo naredil še 50, in tako stanje enostavno ne smemo dovoliti. Je pa tudi to, med temi, ki imajo danes vozniška dovoljenja, predvsem pri romski populaciji, je tudi veliko polpismenih ali nepismenih, tako da je tudi veliko vprašanje, kako so do takšnih, bi rekel, vozniških dovoljenj tudi prišli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj bom dala besedo še ostalim vabljenim, kdor pač želi. Bi prosila, da se na začetku predstavite za magnetogram.

Hkrati bi vas pa še spomnila na to, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci, oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati, oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam, oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu.

Želi kdo besedo? (Ne.) Potem… Ja izvolite. / oglašanje iz ozadja/ Ja, v redu, ni noben problem, seveda, izvolite.

Hvala lepa in lep pozdrav tudi z moje strani, spoštovane poslanke, poslanci in pa vsi ostali v odboru. Samo Pogorelc, župan Občine Ribnica, kot državljan.

Skratka, ja Slišal sem tole polemiko, jaz bi samo dodal, tako kot je že rekel gospod mag. Grega Macedoni, ki je povsem povzel te zadeve, kajti veste, mi prihajamo iz terena in vemo, kaj se dejansko v praksi dogaja, torej ne tukaj v pisarni, ampak dejansko na terenu.

Zdaj, kar se tiče same osnovne šole oziroma kontrole, tako kot je bilo malo med vrsticami rečeno, jaz predlagam, da tako kot je pač Zakonodajno-pravna služba sicer rekla, da pač je to malo pavšalno, itn., jaz predlagam, da se da v učni načrt, pa dajmo enkrat test pisati, če lahko otrok v tretjem razredu naredi teorijo za vozniški izpit. Veste, tudi takrat, ko je človek polnoleten in ko konča osnovno šolo, ne gre vedno v prvo, tako da bi bilo prav zanimivo, kakšni bi bili rezultati, če bi dali pisati test v tretjem razredu, ko otroci v bistvu spoznavajo prve, prve črke in pa prve številke. Tako, da kljub vsemu v razmislek vsem vam, ki govorite, da je mogoče ta zadeva malo pavšalna, vendar če človek ne pozna črk, številk, omejitev, tako kot je bilo pač rečeno iz Državnega sveta, potem se težko drži tudi omejitev ali kaj šele karkoli drugega. Povsem verjamem, da se tudi mogoče avtošole ne strinjajo s tem, da bi te stvari dodali, kajti iz socialno ogroženih družin sam še nisem zaznal kakšnega voznika v avtošoli, kar je, bom rekel, velik, velik alarm, pa to govorim o praktičnem delu, o teoretičnem bi bilo pa tudi dobro pogledati statistiko, koliko jih dejansko pride na teorijo in oziroma kako to teorijo opravijo. Sam vem, da sem teorijo sicer naredil v prvo, vendar je bilo potrebno veliko sreče in veliko znanja, predvsem pa pismenosti.

Tako, da še enkrat predlagam, da kljub vsemu, jaz mislim, da vsem skupaj tukaj v tej dvorani bi moral biti cilj, da se zadeva res pogleda v dobrobit vseh državljank in državljanov, na eni strani, da te otroke izobrazimo, izobrazite, po drugi strani pa zagotovimo prometno varnost v naši Republiki Sloveniji. In, veste, ne rabimo vedno gledati, kaj imajo pa drugod po Evropi, kajti lahko smo enkrat tudi primer dobre prakse, kajti zmeraj, da smo vedno, bom rekel, med tistimi, ki bomo nekako zadnje cepetali, pač ni vedno okej. Tako, da, tukaj vseeno predlagam, da si, da si vzamete res v razmislek. Če želimo naši državi dobro, bi bilo vsekakor to zadevo za pregledati, lahko tudi se dopolni. Je pa vsekakor, veste, na terenu je dejansko velik, velik alarm. Mi imamo težave vsakodnevne, tako da želim, da se, bom rekel, kot odbor, da se res vsak član posebej ne glede na politično pripadnost in zagovorništvo, da se zazre to, kaj si v naši državi želimo. To v končni fazi ljudje pričakujejo tako od vas kot tudi od vseh nas tukaj v sami dvorani.

Hvala lepa.