Spoštovane gospe in gospodje, članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, pričenjam z 20. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.
Obveščam vas, da je od seje zadržan gospod poslanec Janez Cigler Kralj. Kot nadomestna poslanka Bojana Muršič v bistvu nadomešča poslanca Janija Prednika.
S sklicem ste dobili na dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih predlogov za njegovo spremembo, dnevni red je torej določen takšen kot ste ga sprejeli s samim sklicem. Komisiji za nadzor javnih financ predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Kdo temu nasprotuje? Nihče. Najlepša hvala.
Torej, prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, 1. TOČKA IMA NASLOV PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN 2. TOČKA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.
Predlog je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.
Gradivo obeh predlogov je objavljenih, je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora.
K točkam dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za finance, in lepo pozdravljam državno sekretarko, ter Računsko sodišče.
V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Komisija za nadzor javnih financ obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej tista dela obeh predlogov, ki se nanašata na delovanje izključno Računskega sodišča. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 obravnavamo torej na podlagi 166. člena, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.
Predlagam, da kratko uvodno predstavitev obeh predlogov hkrati poda državna sekretarka na Ministrstvu za finance. Ne? Boste potem odgovarjali? Okej. Na vprašanja bo državna sekretarka odgovarjala.
Zagotovo pa, predstavnica Računskega sodišča, beseda je vaša za predstavitev mnenja.
Nina KoščakPozdravljeni. Nina Koščak z Računskega sodišča, sem svetovalka predsednice.
Kar se tiče predloga celotnega proračuna, bodo ga revidirali moji kolegi po izvršitvi. Kar se pa tiče proračuna Računskega sodišča pa naj povem, da mi izredno skrbno vedno ravnamo z našimi sredstvi, tako bomo tudi vnaprej, in da smo se glede višine le-teh uskladili z Ministrstvom za finance.
Okej, ja, najlepša hvala.
Še eno obvestilo, in sicer da do tega trenutka nismo prejeli nobenega predloga za amandmaje, za amandmaje komisije.
Torej zdaj odpiram razpravo med poslankami in poslanci. No, jaz se je prvi javljam k razpravi. Najlepša hvala.
Računsko sodišče bi samo povprašal. V preteklosti, pa tudi Ministrstvo za finance, v preteklosti je bilo veliko diskusij vedno o tem ali je zagotovljenih dovolj sredstev za delovanje Računskega sodišča kot neodvisne institucije. Enako velja za ostale institucije. Vem, da nekje prihaja do določenih polemik pri nekaterih nadzornih ali pa drugih institucijah. Veste, da pač demokratičen ustroj države deluje na ta način, da pač so institucije in da, če jih imamo, te institucije morajo biti samostojne tudi, kar se financ tiče, tudi kar se samega budžeta njih tiče. In tukaj imam prvo vprašanje za Računsko sodišče. Ali sta proračuna spremembe proračuna za 2024 in za 2025, takšnih, da ustrezajo normalnemu delovanju institucije Računsko sodišče.
Druga stvar, pa bi imel v bistvu samo razpravo, kratko razpravo, res ta celoten proračun, čeprav vem, da bomo imeli Odbor za finance in bomo okrog tega lahko govorili ure in ure, ampak vendarle. V tem proračunu, ki je pripravljen, absolutno, se največ odraža odpravljanje posledic poplav. Jaz želim poudariti eno stvar, in sicer, da se celotna zgodba zdi, ob tem, ko so nas res prizadele katastrofalne poplave in sedaj, ko zbiramo finančna sredstva in smo prišli do 10 milijard evrov, se celotna zgodba zdi zelo tako čez palec izračunana. Nimamo še niti konkretnih podatkov in konkretnih popisov, kaj vse potrebujemo, vemo pa, da bo to deset milijard evrov. Jaz tukaj državna sekretarka sprašujem, ali se vam ne to zdi kot skrbnica proračuna, tako zelo čez palec izračunano? Bojimo se namreč, da se ponavlja in bančna luknja ali pa sama sanacija bančnega sistema, pa spomnite se kakšne stvari so se takrat dogajale, pa je šlo za v bistvu 3,8 milijarde evrov, pa smo vsi na ta račun slabše živeli, kasneje se je ugotavljalo, ali je ta bančna luknja ustrezna ali ni ustrezna in tako dalje, ampak ne glede na to, pri odpravljanju posledic poplav gre res za velike razsežnosti velike katastrofe, ampak pri tem moramo res paziti seveda na vsak evro, kajti na drugi strani ravno zaradi odpravljanja posledic poplav in napihovanja te vreče, se Slovenija dodatno zadolžuje, primanjkljaj je pač vedno večji in kar je še pomembno je pomembno to, da se bremeni in prebivalstvo z novimi davki, se ne usklajuje socialnih transferjev, se ne usklajuje plač z inflacijo na primer in se tudi dodatno bremeni gospodarstvo. Se pravi, jaz mislim, da ljudje smo solidarni, absolutno, ampak za številko katero vemo, da je oprijemljiva. Samo izračuni v tabelah, koliko bomo dali za plazove, koliko bomo dali za direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, koliko bomo dali za sanacijo vodotokov v bistvu je napisanih 6 milijard, pri tem pa od zadaj ni popisov del, vsaj ne, da jih bi v javnosti videli. Zaradi tega komisijo že zdaj obveščam, da se pripravlja sklic nove seje, kjer se bo točno videlo, kakšne so postavke, da smo prišli do teh 10 milijard.
Jaz vam moram to povedati, da videl sem postavke od občin in videl sem postavke od DRSI, pa vam samo eno stvar povem. V občini Luče ni obvoznice. Jaz sem bil minister, smo se pogovarjali z županom in tam traja že 20 let, da tam obvoznica bo, ampak nova obvoznica, ki je več kot 5 milijonov evrov, to je samo primer, je kar napisana noter, kot popoplavna obnova. Torej obvoznice, ki ni, je popoplavna obnova. Zdaj pa naj mi nekdo pove, kako je to mogoče? Ali pa imamo primere, ker v bistvu ceste niso bile poškodovane, pa so kar, je kar nekdo zapisal, potrebna je v bistvu rekonstrukcija teh cest, razumem, ampak, to bi morali iti iz postavk DRSI-ja, ne pa po poplavne obnove in tega je kar v velikih zneskih.
In tukaj bi res vprašal Ministrstvo za finance, kakšno ima sistem, da ne bo nenadzorovan, da ne bomo nenadzorovano pumpali tega balona brez resnih popisov in predpostavk, na račun česa bomo vsi slabše živeli. Saj mogoče se bo potem, boste rekli, čez tri leta, štiri leta izkazalo, da mi tega denarja res ne potrebujemo v tolikšni meri, kot je zdaj, torej 9,9 milijarde evrov. Mogoče, da se bo to zgodilo, ampak ta trenutek pa bodo ljudje trpeli, zaradi tega, ker v bistvu smo nenatančni pri teh popisih ali pa nedosledni.
Izpostavil pa bi pri vsem tem še inflacijo. Zdaj, inflacija na letni ravni je 7,5 odstotna in ena izmed najvišjih v Evropski uniji. Že zadnjič smo imeli diskusijo z ministrom na Komisiji, prejšnji teden in lahko rečem, da, ja, je trdovraten boj z inflacijo in da brez bolečin ne gre, ampak zaradi tega, ker ta boj pri nas še kar traja, vsi živimo slabše. Življenjske potrebščine osnovne košarice, kljub temu, da imamo nek sistem pregledovanja košarice, ki je najcenejša, to, kot kaže, kar smo napovedovali, nič ne pomaga. Hrana se draži in energenti se še vedno dražijo, zdaj, kdo je kriv, da se hrana draži, da so marže se dvignile. Ja, vse se je dvignilo, kajne, če se dvigne, se pravi, če se dvignejo energenti, potem se dvigne tudi hrana. Se pravi gre za verigo dogodkov in tukaj je en velik poziv. Absolutno moramo brzdati inflacijo in spraviti na nižje številke, če želimo imeti, se pravi, normalno finančno situacijo, sicer bomo ljudi dobesedno, ker glede na to, da ni predvideno, da se inflacija bi usklajevala, se pravi, plače usklajevali z inflacijo, če prav razumem vlado, bodo ljudje slabše živeli. Jaz ne trdim, da je rešitev, da se ad hoc rešuje plače in usklajuje plače z inflacijo zaradi tega, ker potem imaš potrošnjo še vedno isto, ampak lahko so pa tudi drugi prijemi, da se, to se pravi, neobrzdano inflacijo, trdovratno, da se jo v večji meri zavira. Tudi vsi ostali kazalci, s tem zaključujem, ne bom šel pa po stavkah posameznih ministrstev, ker pač ni primeren odbor za to, ampak lahko rečem le to, da ja, gospodarska klima, vsi kazalci in od Umarja in od SURS, okej, SURS najbolj ne zaupamo več, ampak zlasti, kar se tiče UMAR, pa ostalih institucij, lahko rečem, da se v naši soseščini dogaja krčenje rasti ključnih, ključnih igralcev, zlasti Nemčija gospodarska klima se tudi v zadnjih mesecih je na najnižji ravni v bistvu po epidemiji in vse to gledamo pač z eno skrbjo, na kakšen način se bomo s tem spopadali, poleg tega, da imamo res odpravljene posledice naravne katastrofe. Želimo obdržati gospodarstvo v visoki kondiciji, absolutno imamo tukaj na srečo dobre okoliščine, da je število brezposelnih zgodovinsko nizko. Pri tem pa res moramo, moramo res paziti še na eno pomembno stvar in sicer, ki jo želim izpostaviti, pa je črpanje evropskih sredstev. In tukaj smo še vedno tako, ne glede na to kaj in kako, ampak tu nismo učinkoviti, nismo dobri. Zaključujem svojo razpravo.
Odpiram razpravo in dajem v razpravo naprej poslancem. Jože.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani gostje, lepo vas pozdravljam tudi vas, kolegice in kolegi.
Čisto na kratko. Seveda, ko govorimo o proračunskem načrtovanju, govorimo vzporedno tudi o ekonomski politiki. Gledamo tudi realizacijo proračuna Republike Slovenije do tega trenutka, torej za letošnje leto. Gledamo tudi ali napredujemo glede skladnega regionalnega razvoja, gledamo, ali se prioritete, ki jih aktualna Vlada navaja, jih je navajala, zdaj v zadnjem času, bolj tiho glede prioritet, ali se realizirajo. Vidimo naslednje, realizacija proračuna v devetih mesecih potrjuje dejansko oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev. Vsak si lahko, ki ga to zanima, to realizacijo tudi pogleda, je pa potrebna analize. Torej, želim si kot član Komisije za nadzor javnih financ, da ne bi nadaljevali z nerealističnim proračunskim načrtovanjem.
Zdaj, kolega predsednik je že govoril o kondiciji slovenskega gospodarstva na Odboru za gospodarstvo, pa zdaj tukaj moram reči, da ne kažem na ministrstvo, ki je pristojno za gospodarski razvoj, ampak imam pred očmi ekonomsko politiko naše države oziroma aktualne Vlade. To je seveda bistveno širši pojem kot samo pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo in ugotavljamo, da je kondicija našega gospodarstva v primerjavi z drugimi državami, se je po nastopu nove vlade izjemno poslabšala, kar izhaja tudi iz podatkov Eurostata. To si nisem sam izmislil in to ni neka populistična izjava. Podkrepljujem jo s podatki iz Eurostata. V času epidemije je bila Slovenija med državami z najvišjo gospodarsko rastjo, bili smo med zmagovalci, kot pravimo, danes je rast gospodarstva med podpovprečnimi. Ne bom ponavljal zgodbe glede inflacije, skrbi me pa, da ljudje draginjo čutijo. Mi imamo ali pa smo imeli, saj ne vem, še vedno neko aplikacijo, ki kaže na to, kako so cene prehranskih artiklov menda nizke ali celo padajo in tako naprej, to mi nikoli ne gre v glavo, ko pa vemo, da je največji driver, največji gonilnik inflacije prav dvig cen hrane in seveda tudi električne energije. Tu bi menda mi bili naj zelo dobri znotraj Evrope, ampak poglejmo, cene električne energije so bile avgusta na letni ravni 13 % nižje, so pa bile septembra 26 in pol procentov višje kot leto prej. Razloga za to sta tudi polni prispevek OVE in spet, to je soproizvodnja toplote in električne energije ter dejstvo, da je lani septembra veljala regulacija cen elektrike, ki so bile za to seveda nižje. Takšen skok in seveda skok cen hrane ljudje čutijo in to povzroča nezadovoljstvo. In politika mora imeti odgovore na to, kako zajeziti inflacijo, ki je, ponavljam, še ena najvišjih v EU.
Na drugi strani pa me seveda zanimajo, to najbrž ni stvar tega, te komisije, kaj se bo spremenilo v ekonomski politiki, ali so se v ponedeljek kaj predstavniki delodajalskih organizacij dogovorili s predsednikom Vlade in resornimi ministri. Če ne bomo gospodarstvu dali več kisika, kdo bo potem financiral tudi socialno državo?
In zaključujem, kolikor sem pogledal predvsem načrte razvojnih programov za spremembe proračuna za naslednje leto in proračun 2025, ugotavljam, boste rekli ja to je pavšalna ugotovitev, skladni regionalni razvoj izgleda, kot, da je to neka tema, ki je čisto mimo. Jaz se opravičujem, ampak se me je čustveno ta zadeva dotaknila, ker prihajam iz obrobja te države in so investicije, ki smo jih načrtovali in nekatere tudi zagnali, v času prejšnje vlade, so se zdaj časovno zamaknile ali pa so se povsem črtale. To je moja ključna pripomba in jo bom še večkrat zelo jasno in glasno artikuliral. Hvala lepa.
Najlepša hvala. Še kdo od poslank in poslancev? Nihče. Potem pa čez vaše odgovore najprej državna sekretarka, potem pa predstavnica Računskega sodišča.
Saša JazbecNajlepša hvala za vprašanja.
Zdaj kot zainteresirano delovno telo, glede tega, če ima Računsko sodišče zagotovljenega dovolj denarja za svoje delovanje v prihodnjih dveh letih vas je verjetno pomirila že svetovalka predsednice Računskega sodišča, da so oni v bistvu zadovoljni, oziroma da bo zadovoljen ni verjetno nihče, ampak da bodo lahko svoje zakonske naloge opravljali s predlaganima proračunoma. Ob tem seveda ne velja pozabiti dejstva, da je v skladu z Zakonom o javnih financah Računsko sodišče organ, ki ima finančno avtonomijo, tako da je bila Vlada pri dodeljevanju teh limitov absolutno pozorna, tudi na to zakonsko opredelitev.
Jaz se v uvodu nisem odločila, da bi vam razlagala kako smo sestavljali ta proračun glede na to, da poslanci že na različnih odborih to poslušate, tako da verjamem, da ste proračun že spoznali z različnih zornih kotov, ampak se vseeno ne morem v bistvu zdaj izogniti, da par besed povem, zato ker je bila 2. točka, ki ste jo poleg samega uporabnika računskega sodišča izpostavili, gospod Vrtovec, so bile poplave. Dejstvo je, da sta proračuna 2024 predvsem in tudi 2025 že zaznamovana s poplavami. Dejstvo je da čeprav pravite da škode nimamo ocenjene mi imamo oceno škode imamo bottom up da. da nimamo ocenjene. Mi imamo oceno škode, imamo bottom-up, da tako rečem, oceno škode v Ajdi, to je bilo dejansko popis posameznih objektov, posameznih cest, posameznih torej dogodkov v občinah. In ocena v Ajdi je približno 2 milijardi in pol. To je škoda. Potem imamo pa še drugo oceno, to je pa t. i., bom rekla, top-down ocena, se pravi post disaster needs assessment metodologija Svetovne banke, ki določa, kako se pač posamezna škoda na potem teh torej kategorijah kot so gospodarstvo, kmetijstvo, infrastruktura, kako se izračunava. In po tej t. i. pač top-down metodi je prišlo do teh 9,99 milijard ocene te škode. Od tega je približno 7,9 milijard ocene na javni, da rečem, infrastrukturi in pa približno 2 milijardi na stanovanjih, v kmetijstvu in v gospodarstvu. Tukaj mislim, da je bila tudi ta razlika že pojasnjena, a ne, kaj je škoda in kaj je potem ta, torej ta metodologija Svetovne banke, ki, pač vrednost nekega amortiziranega projekta je bila v Ajdo vnesena po tej vrednosti, če pa bomo želeli pač ta objekt ponovno postaviti, pa to ni ista vrednost in od tukaj v bistvu je ta razlika, ki se pojavlja. Ampak kot ste rekli, to boste sklicali posebno sejo in bomo verjetno na tisti seji potem skupaj s pristojnim resorjem prišli do te tranzicijske, bom rekla, te matrike, kako se pač ti 2 milijardi in pol ocene škode iz Ajde, kako se potem prelevita v teh 10 milijard oziroma 9,99 milijard. Zdaj proračune, proračuna 2024 in 2025 smo načrtovali kot vedno po metodi pač vseh do tedaj znanih informacij in najboljšega možnega tega napora, best effort, in smo za to v, ker dejansko že letos, vi veste, da že letos prihaja do izplačil teh intervencijskih stroškov, predplačil in škode na, kot ste rekli, na vodotokih, na cestah, in da se bodo seveda ta dela nadaljevala tudi prihodnje leto, zato se nam je zdelo edino pravilno, da že v proračunu za 2024 in potem seveda tudi 2025 zagotovimo denar za popoplavno obnovo. En del smo ga namenili že na posamezne sektorje, se pravi, tisti, ki imajo pripravljene projekte, tisti, ki bodo izplačevali škodo na Ministrstvo za infrastrukturo za naravne vire in prostor, za gospodarstvo itn., tako da smo 320 milijonov razdelili že po ministrstvih. Potem smo si pa na Ministrstvu za finance ustvarili še dodatno rezervo zato, da v bistvu bo lahko obnova tekla nemoteno.
Ja, zdaj, jaz sem navdušena, gospod Horvat, da ste posvojili tole našo spletno stran proracun.gov.si, kjer spremljate, kaj se dogaja po poplavah in bi vas, pardon kaj se dogaja v državnem proračunu na dnevni ravni, kaj se dogaja po posameznih projektov, po posameznih projektih. In bi vas zdaj povabila tudi, da si ogledate na naši spletni strani, torej na spletni strani Ministrstva za finance objavljamo, samo na spletno stran greste in se greste dol po strani, in imamo, v bistvu na eni strani objavljamo donacije. Do zdaj je bilo zbranih malo pod milijon donacij. In objavljamo tudi izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih. Tudi tukaj dnevno osvežujemo podatke, tako da do včeraj je bilo izplačanih preko 80 milijonov, od tega 18 milijonov, skoraj 19 milijonov za izredno denarno socialno pomoč, se pravi za tisto prvo pomoč ljudem, ki so jo potrebovali, potem 10 milijonov Rdečemu križu in Karitasu tudi za najbolj ranljive, potem 32 milijonov predplačil za odpravo posledic škode v gospodarstvu, potem so bili izplačani torej za odpravo, za intervencije na vodotokih je bilo tudi že 13 milijonov in pol, dela opravljenega oziroma dela opravljenega več, toliko že računov plačanih, včeraj so bili plačani tudi oziroma v tem tednu so dobile občine tudi že prve intervencijske stroške izplačane, in to se je zgodilo v bistvu prvič, da bodo dobile občine izplačane vse intervencijske stroške in to tako zelo hitro. Upam, da vam župani, ko hodite naokrog, pač tudi to povejo. Po navadi je denar po naravni nesreči prihajal v pol leta do leta ali še kasneje, zdaj pa pač ti intervencijski stroški so po nesreči prišli po dveh mesecih in v bistvu v tem mesecu oziroma še prej, bodo izplačani tudi avansi za občine, ker so občine prijavile predhodno oceno škode, milijarda 100, bodo dobile približno 220 milijonov predplačil, da bodo dejansko lahko začeli opravljati tudi ta dela. Tako da, ko pravite, da smo preveč pohiteli, da se še nič ne ve, stroški že nastajajo. Mi ocenjujemo, da jih bomo do konca letošnjega leta izplačali lahko tam okrog 500 milijonov, odvisno, ampak pač to je red velikosti, zato se nam je zdelo primerno, da so v bistvu zagotovljena sredstva tudi v prihodnjem letu.
Potem ste…, gospod Vrtovec, ste spraševali o inflaciji. Mislim, da ste imeli že prejšnji teden komisijo na to temo, ampak tukaj je, zgodba v bistvu ni tako zelo preprosta. Vi veste, da je inflacija primarno v domeni centralnih bank, ampak da, kot centralne banke vedno opozarjajo, mora denarna politika delovati vsaj približno usklajeno s fiskalno politiko, oziroma če želi biti uspešna pri obvladovanju inflacije, potem fiskalna politika ne sme delovati v kontra smeri. Zdaj, kaj pomeni kontra smer? Če želi centralna banka z dvigovanjem obrestnih mer torej nekako ukrotiti inflacijo, potem bi morala država, se pravi, fiskalna politika temu nekako slediti v tej smeri, da ne bi vodila preveč ekspanzivne fiskalne politike. Ekspanzivna fiskalna politika pa pomeni večanje javne potrošnje, a ne. In zdaj, tukaj je v bistvu taka zelo težka situacija, država želi pomagati ljudem, zdaj tudi po poplavah, v bistvu tudi večina škode je nastala, kot sem prej povedala, na javni infrastrukturi in zato bo seveda država morala vlagati svoj denar in v bistvu to z vidika vodenja fiskalne politike se šteje kot ekspanzivna fiskalna politika. In ravno tako, tukaj ni nujno, da se bomo strinjali, tukaj se, jaz mislim, tudi ekonomisti ne nujno strinjajo, ampak kako lahko, kaj poganja recimo inflacijo, to ne bomo tukaj zdaj filozofirali, ampak recimo ponovna regulacija maloprodajnih cen naftnih derivatov je sigurno en ukrep, ki je pripomogel k brzdanju inflacije. To je pač naredila Vlada. To lahko naredi. Kaj je pa ta košarica dobrin, kot pravite, tam na eni spletni strani nekaj obstaja. Vlada ne more ukazati torej trgovcem, po kakšni ceni naj prodajajo hrano. Jaz pa osebno mislim, da ta ukrep, ker pač je košarica, in je to en tak, v lepi slovenščini, »peer presure« se pravi pritisk, da se primerjajo med sabo, da to ni nujno neučinkovit način, kako vsaj na en način držiš eno roko nad cenami, ker pravim, vlada tega ne more ukazati. Je pa recimo regulirala ceno elektrike in to za širok diapazon torej uporabnikov in vsaj v enem določenem delu jo bo regulirala še naprej, se pravi, na ta način se nekako da z vladne strani to početi, in to vam pa zdaj pač, to pa ni všečno, ampak v bistvu, če že z inflacijo indeksiraš potem vse in plače in transferje, itn., je pa to spet nekaj kar deluje… Prosim? / oglašanje iz ozadja/ Ja, je pa to potem začaran krog in zato v bistvu v teoriji je pravilo, da skušaš pomagati najbolj ranljivim, da pač imaš čim bolj targetirane ukrepe, ne nekih splošnih, ker splošni so dragi, so preprosti ampak so dragi, ampak potem ne delujejo dovolj ciljano. Tako, da o inflaciji, ko vas je skrbelo, ne vem, mogoče toliko.
Potem, malo ste me presenetili, da se vam zdimo pri črpanju EU sredstev tako neuspešni. Mi bomo absolutno to perspektivo uspešno počrpali, perspektivo 2014-2020, ki je zdaj zadnje leto, tu ni nobene dileme. Če ste mislili perspektivo 2021-2021 sami veste, da je korona, ne samo v Sloveniji, ampak po celi Evropi zamaknila njeno izvajanje, tako da zdaj tu je pripravljeno in tudi sredstva za, torej pravice porabe za obe, torej predvsem za to novo perspektivo, so v proračunih 2024/2025 zagotovljene, ravno tako kot tudi denar za okrevanje in odpornost. Tu bi jaz samo rekla, ker je bilo tudi dosti poudarjeno prepočasno in tako naprej črpanje; glede na to, da to zelo redno spremljam, vam lahko povem, da so bila enostavno pričakovanja, oz. da so bila enostavno dinamika črpanja povsem nerealno načrtovana, ker če boš ti porabljal denar za neko, ne vem, pa bom rekla najprej digitalizacijo ali pa za neko turistično infrastrukturo ali pa za digitalnega učitelja ali pa za gradnje, potem tega denarja iz, no ja, sigurno ne boš porabil v prvem in drugem letu, če vse štartaš znova, ampak ga boš porabljal kasneje. Tako, da jaz glede črpanja EU bi rada samo povedala, da mislim, da smo tu uspeli tole zgodbo z NOO zelo dobro zapeljati, da smo posredovali pravočasno 3 obroke, torej teh plačil, da pričakujemo plačilo še v tem letu. Tako, da glede na to kako je to recimo izgledalo lani jeseni, ob tem, da je bilo treba zdaj narediti še spremembo zaradi nižje lokacije nepovratnih sredstev, da je bilo treba narediti spremembo načrta za okrevanje in odpornost zaradi vključitve novega poglavja Repower, jaz mislim, da je bilo tu narejeno eno ogromno delo in kot vedno poudarjam, na strani n načrta za okrevanje in odpornost. Ne gre samo za potrošnjo tega denarja, ta denar je pogojen in mi smo morali najprej opraviti določene mejnike, da bomo ta denar iz Evrope sploh lahko dobili.
Gospod Horvat vi ste pa še rekli, da skladni regionalni razvoj, da imate občutek, da ne obstaja. Mi imamo v bistvu zdaj prav ministrstvo, ki je še posebej to prevzelo in ima to regionalni razvoj tudi v svojem imenu, tako, da to ministrstvo absolutno bo usklajevalo delo na tem področju in sem hotela tukaj povedati, da nedvomno veste, da je cela kohezijska politika 2021-2027 bistveno bolj usmerjena v, bom rekla, vzhodni del, se pravi dejansko v to, kar ime pove, kohezijska politika naj bi skrbela za skladnejšo, za kohezijo, da se manj razviti predeli približujejo bolj razvitim in je iz tega naslova na voljo v bistvu več denarja za manj razvite regije in predvsem tudi višje sofinanciranje iz Evrope za te namene. Tako, da jaz ne vem točno katere konkretne mogoče projekte ali predele ste imeli v mislih, ampak jaz sem tu prepričana, da bo ministrstvo svoje oddelalo, in da bodo tudi, kot rečeno, v tem Zakonu o obnovi, ki je zdaj v pripravi, da se bo posebej naslovilo ta področja, ki so zdaj recimo utrpela največjo škodo, in da bodo pač tam vzpostavljeni pač programi, ki bodo omogočali hitrejši razvoj. Hvala lepa.
Najlepša hvala, državna sekretarka. Jaz imam samo en komentar. Jaz sem mislil NO, saj ste povedali, mogoče nekateri projekti niso bili realni, spet drugi so problem kako se jih zapelje, ampak okej. Župani, ja, intervencijska sredstva so bila sedaj po dveh mesecih v določeni meri nakazana, vmes so pa marsikatera podjetja ustavili bagra zaradi tega, ker so morali plačati DDV, ker so izstavili račune. Jaz poznam eno podjetje, ki so bili kar fajn v zagati, pa niso vedeli, kako pa kaj, ker občina ni nič nazaj nakazala, naprej nakazala, ker tega denarja niso bili, veste pa da podjetje lahko ima bagra če ima denar ne oziroma lahko delajo če imajo denar. Države so svoj dolg z DDV na podlagi izstavljenih računov dali, kajne, potem pač jim je šlo zelo na tanko in marsikdo je ugasnil podjetje in tukaj so nam župani oziroma ugasnili bagre in župani so nas klicali ali lahko prosim pritisnite že na Vlado, da nam dajo vsaj ta prve obroke. Okej, zdaj je bilo to "sprovedeno", ampak po dveh mesecih, kaj je bilo v preteklosti, leta, dva, mislim to je brez veze. Mislim, da še nikoli nismo imeli take naravne katastrofe. Zdaj, če bi šlo tukaj za, ne vem, 100 milijonov evrov, je ena zgodba, tukaj pa gre, kot kaže za mnogo več. To, ko ste rekli, da očitamo, da se preveč hiti, ne, ne, vi ste, vi ste rekli zdaj rekli, županom smo dali intervencijske, se pravi denar za intervencijske stroške, drugo pa je celostna poplavna obnova. Dajmo to razmejiti, kaj je bila opravljena intervencija, v bistvu zdaj se ta intervencija več ne izvaja, ampak gre iz drugih postavk, če sem jaz prav razumel predsednika Vlade na eni izmed sej v Državnem zboru, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja, gre za kar bi bilo v bodoče po poplavna obnova. Se pravi intervencijska zgodba je že zaključena, vse ostalo pa tisto.
Rekli ste, kakšna je bila ubrana metodologija svetovne banke, jaz jo poznam, absolutno je…, eno je strošek, drugo pa potem sama investicija. Se pravi, eno je škoda, drugo je sama investicija. To je lahko 25 ali pa 30 %, okej, ni nobene težave, samo povejte mi, kakšna je investicija na projektu, ki ga ni bilo. Ali se razume? Pa mi ni treba odgovarjati, ampak, v glavnem, dogajale so se anomalije pri sestavi, vsaj kar se države tiče in državne infrastrukture, so se dogajale anomalije, kaj se vključi noter in kaj se ne vključi noter. A veste, zakaj to govorim? Zaradi tega, ker, saj veste, preiskovali smo nekoč sanacijo bančnega sistema in vemo, kako se je dogajal prenos terjatev in se bojim, da se dogaja isto, da se išče priložnosti na kakšen način, tudi župani, da ne bo pomote, tudi župani, na kakšen način pripelje čim večji znesek, kajti zdaj je priložnost, da obnovimo našo občino in tam, ko je bilo malo mulja nekje na cesti, se kar napiše celotna rekonstrukcija te ceste. Zaradi tega, ker na podlagi tega skupnega zneska se nekje drugje zateguje pas, tega pa nihče noče. Kakor smo imeli potem posledico ZUJF-a, pa sploh ne vemo, če je bilo to vse potrebno, kar smo takrat, kar smo takrat izračunali, pri prenosu, saj vi to dobro poznate kako je potekalo.
Okej, še kdo, dodatno? (Da.)
Jožef Horvat, izvolite.
Ja, saj bom čisto kratek in celo pohvalil bom, kar je korektno.
Jaz spremljam res realizacijo proračuna. Pohvalno je tudi to, da to naravno katastrofo, torej denar, ki prihaja za to in seveda, kam se troši, da imamo davkoplačevalci pregled. Res je zdaj tu, če govorimo o donacijah, da razumemo, bilo bi potrebno razložiti, kaj so te donacije. Donacij je bilo bistveno, bistveno več od fizičnih oseb. Podjetniki so dali takoj drugi dan in tako dalje, razne tudi župnijske Karitas in tudi druge humanitarne organizacije in to... in to je okej.
Predplačila občinam. Ja, saj ravno zaradi tega je Nova Slovenija, tudi, to je bil eden ključnih razlogov, da smo tudi podprli interventni zakon, tam je zakonska podlaga. Tukaj smo bili malo kritični, ker so župani bili kritični, ker denarja dolgo ni bilo in gospod Brežan v odhajanju je povedal, da je dobil denar od vašega ministrstva šele 4. oktobra, tako izhaja iz njegove ponedeljkove izjave. Skladni regionalni razvoj seveda, mislim generalno vse resorje, ni zdaj to samo ministrstvo dr. Aleksandra Jevška, ampak gledam, ne vem, Ministrstvo za solidarno prihodnost ali kako se mu že reče, infrastruktura, to jaz gledam in sem tu izjemno razočaran, ne rabim pa zdaj kakšne dodatne razlage iz tega segmenta, skladni regionalni razvoj. To je itak vedno politično govorim, vedno problem levih oziroma levosredinskih vlad, ki nekako ne zaupajo lokalnim skupnostim in zadeve vedno bolj centralizirajo.
Hvala lepa.
