Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 15. sejo Odbora za infrastrukturo okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje članica poslanka Sara Žibret, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem seje. Po sklicu pa sem vam dvakrat posredovala razširitvi skupaj s tremi točkami dnevnega reda, in sicer s tremi predlogi stališč. Predloge stališč je Vlada posredovala Državnemu zboru oziroma so bili dodeljeni v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Po sklicu današnje seje odbora glede na določene roke obravnave teh treh predlogov stališč v Državnem zboru ocenjujem, da je z njimi smiselno razširiti dnevni red današnje seje odbora. V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot nove a1, a2 in a3 točke dnevnega reda. Imam pa še en predlog za zamenjavo vrstnega reda obravnave točk dnevnega reda. V okviru določitve dnevnega reda torej predlagam, da bi, kot to dovoljuje 65. člen Poslovnika Državnega zbora, spremenili vrstni red obravnave točk dnevnega reda, in sicer tako, da bi obravnavo prve točke dnevnega reda sklica seje, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o urejanju prostora (EPA 1250-IX) obravnavali kot zadnjo. Predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, ki so v imenu predlagatelja vabljeni k tej točki, so me namreč obvestili, da se zaradi drugih neodložljivih obveznosti ministra in obeh državnih sekretarjev ne bodo uspeli udeležiti seje povsem na začetku, zato so zaprosili za prestavitev te točke na konec dnevnega reda. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? (Ne.) Se zahvaljujem za sprejetje. Torej ugotavljam, da bomo 1. točko dnevnega reda obravnavali kot zadnjo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UTEMELJITVI IN SPOROČANJU IZRECNIH OKOLJSKIH TRDITEV, DIREKTIVA O ZELENIH TRDITVAH.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 31. 1. 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državnemu sekretarju, gospodu Urošu Vajglu. Izvolite.

Najlepša hvala.

Torej, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev je Komisija objavila marca lani. Njen namen je omogočiti potrošnikom, da bodo bolje obveščeni o okoljskih vplivih posameznih izdelkov in s tem svoje potrošnje, kar jim omogoča boljše odločanje. Trenutno je na trgu precej nekih oznak in označb in trditev. Razen energijske nalepke so vse neobvezne, stanje zanesljivosti, nadzora in preglednosti pa je različno. Za nekatere okoljske znake je bolj opredeljeno, kako se preverja, da je to, kar trditev izpostavlja, resnično, za nekatere je pa ta preglednost bistveno manjša. Trenutno obstajajo tudi različni modeli upravljanja, ker so modeli upravljanja določeni za posamezno označbo posebej. Čedalje večje število okoljskih znakov in označb, ki se pojavlja, pomeni, da je zmeda na trgu že zdaj precejšnja in da se lahko samo še stopnjuje. Potrošniki se namreč zaradi morebitnih zavajajočih nazivov ali pa označb soočajo z zavajajočimi, zavajajočimi poslovnimi praksami, z nejasnimi ali pa slabo utemeljenimi trditvami in posledično ti znaki niso nujno znak trajnosti, zagotovo pa niso pregledni ali pa verodostojni.

Cilj predloga direktive je torej povečati raven varstva okolja, zaščititi potrošnike in podjetja pred zelenim zavajanjem in s tem omogočiti, da sprejmejo informirano odločitev na podlagi verodostojnih trditev in znakov. S tem se izboljšuje tudi pravna varnost v zvezi z okoljskimi trditvami, kar prinaša tudi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in povečuje konkurenčnost tistih gospodarskih subjektov, ki si prizadevajo za to, da povečujejo okoljsko trajnost svojih izdelkov. Sama direktiva določa, definira, katere so takšne trditve oziroma znaki, ki se lahko pojavljajo na izdelkih, določa načine preverjanja teh trditev, večinoma preko zunanjih preveriteljev, in tudi obveznosti podjetij, teh, ki dajejo te izdelke potem na trg, da hranijo dokaze o tem, da o trajnosti teh izdelkov, če poenostavljeno povem, imamo določene znake, recimo Ecolabel, ki je na evropski ravni usklajen in tudi prenesen v Slovenijo. Če vidimo ta znak, vemo - kaj? -, da ta znak je prestal nek bolj rigiden test. Znajdejo se pa na policah tudi kakšni izdelki, kjer se v imenu izdelka recimo pojavlja izraz ekološko ali pa trajnostno, kjer pa ni sistema kontrole, nadzora nad tem. Ne ve se, kdo je preveril, da ta trditev drži, in tudi ni urejeno sankcioniranje v zvezi z zavajanjem, vsaj ne v sklopu takega zakonodajnega akta, ki bi opredeljeval okoljske trditve. To se poskuša uveljaviti s to direktivo, zato jo Slovenija podpira.

V stališču predlagamo, da Slovenija podpre cilje, ki jih zasleduje ta predlog. V stališču navajamo, da so predlagane rešitve potrebne in dobrodošle in tudi, da imajo potencialno lahko potem s tem dober vpliv na okolje in kakovost življenja. Opozarjamo pa v stališču na nekatere podrobnosti, ki jih bo treba pozorno obravnavati in upoštevati ob nadaljnjem usklajevanju akta, in sicer: da se zagotovi izvedljivost in usklajenost te direktive z drugimi pravnimi akti EU in zlasti z vidika velikosti in kompleksnosti evropskega trga in tudi tega, da na ta trg prihajajo izdelki tudi iz tretjih držav, nenazadnje pa tudi preko spletnih naročil. Nadalje menimo, da je potrebno pazljivo urediti nadomeščanje in zamenjavo obstoječih sistemov označevanja ter režimov označevanja. Tisti sistemi, ki so že zdaj pregledni, se bodo ob sprejetju te direktive tudi še nadalje uporabljali, tisti, ki pa nimajo zdaj rigidnega sistema preverjanja, bodo morali ta sistem vzpostaviti ali pa se mora ta označba prenehati uporabljati. Opozarjamo pa tudi na administrativno breme, ki ga utegne ta direktiva prinesti, in sicer tako za pristojne organe kot tudi za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Z vidika varstva potrošnikov menimo, da je ureditev dobrodošla, zagovarjamo pa dosledno to, da morajo biti te trditve predstavljene na jasen način, vključno s tem, da je v uradnem in razumljivem jeziku.

Hvala lepa.

Zdaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ja, kolega Miroslav Gregorič, izvolite.

Hvala lepa za pojasnila. Jaz imam v bistvu samo eno vprašanje, ker me zanima, ali so imele tudi druge članice EU težave v prevajanju tega izraza environmental claims. To se lahko prevede na različne načine in mislim, da sama slovenska beseda okoljska trditev je po mojem za veliko večino Slovencev totalni rebus. Ali se da tu kaj, ne vem, popraviti? Mislim, to me res zanima, kako so se s to besedo mučili drugi narodi po Evropi.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Prosim za kakšno pojasnilo, ja.

Ja, pregleda drugih... mi ni znano oziroma ne vem, kako so se drugi s tem soočali. Preden je Komisija dala ven predlog, je prestala neko presojo znotraj njihovih služb. Tekom obravnave, po tem, ko je bila predlagana ta dikcija, se pravi, zelene trditve za Green claims, tudi v naših stališčih nismo... ni nihče opozoril na to, da bi bil kakšen izraz bolj primeren. Je pa tako, da tudi direktiva... Če imate kakšen drug predlog, ga, prosim, podajte. Jaz lahko prosim naše, da pogledajo še sami malo bolj rigorozno, ali je mogoče kaj drugega bolj smiselno. Se pa do dokončne uveljavitve po končanju pogajanj pogaja, pogaja se v angleškem jeziku, bo sledil še ponovni pregled s strani pravnikov lingvistov in tudi kot vsak drug akt bo ponovno prišel v Slovenijo, da ga ponovno potrdimo. Mi zaenkrat boljšega izraza žal nimamo. Strinjam se, ker je neuveljavljen izraz, da zveni rahlo nenavadno. Ampak zaenkrat nismo našli boljšega, mi ni znano, da bi našli boljšega.

Hvala lepa.

Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev, Direktiva o zelenih trditvah, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Torej, glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo deset, nihče proti. (Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na A2 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDB ES ŠTEVILKA 2, 261/2004, ES ŠTEVILKA 1107/2006, EU ŠTEVILKA 1177/2010, EU ŠTEVILKA 181/2011 IN EU 2021/782 GLEDE IZVRŠEVANJA PRAVIC POTNIKOV V UNIJI.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 31. 1. 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite.

Lep pozdrav! Cenjene poslanke in poslanci! Res je, Vlada je sprejela sklep s katerim je določila predlog stališča Republike Slovenije, da se Republika Slovenija strinja s predlogom uredbe v zvezi z izvrševanjem pravic potnikov v Evropski uniji. Zavedati se moramo, da se v Evropski uniji pravice potnikov različnih vrst prevozov ureja z različnimi področnimi zakonodajnimi akti, tako za potnike v letalskem prevozu, potnike za prevoze na morju, avtobusnem prevozu in prevozu v železniškem prometu. Predlog uredbe ne ustvarja novih pravic kot takih, ampak spreminja zgolj določbe znotraj navedenih uredb tako, da odpravlja pomanjkljivosti pri njihovem izvajanju in izvrševanju. Potniki bodo tako lahko sprejemali bolj informirane odločitve o tem, s katerim prevoznikom naj potujejo, tako da bodo morali prevozniki določiti in sprejeti standarde kakovosti storitev in redno objavljati poročila o izvajanju teh standardov, na primer glede zagotavljanja informacij o obravnavanju pritožb, točnosti storitev, pomoč invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo.

Predlog uredbe tako uvaja standardni obrazec za zahtevke za povračilo stroškov in odškodnin po vsej Evropski uniji, ki bo na voljo na spletnih straneh prevoznikov. K izboljšanju varstva pravic potnikov pa bo pripomoglo tudi učinkovitejše delo nacionalnih izvršnih organov za odkrivanje morebitnih neskladnosti prevoznikov in upravljavcev terminalov pri izvrševanju obveznosti, določenimi v predlogu. Republika Slovenija se strinja s predlogom uredbe in mu ne namerava nasprotovati. Hkrati pa uredba Evropske unije za svojo učinkovitost ne potrebuje posebnih nacionalnih izvedbenih aktov, saj je neposredno uporabljiva. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Ne, potem zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe ES številka 261/2004, ES številka 1107/2006, EU številka 1177/2010, EU številka 181/2011 in EU 2021/782 glede izvrševanja pravic potnikov v Uniji, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne. Torej, glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo.

(Za je glasovalo 14.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem tudi zaključujem A2 točko dnevnega reda.

Prehajamo na tri TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE SVETA 92/106/EGS GLEDE OKVIRA PODPORE ZA INTERMODALNI PREVOZ BLAGA IN UREDBE EU 2020/1056 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA V ZVEZI Z IZRAČUNOM PRIHRANKOV PRI ZUNANJIH STROŠKIH IN PRIPRAVO ZBIRNIH PODATKOV.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 7. 2. 2024 na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor bo navedeno gradivo obravnaval v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Na sejo so bili za obravnavo te točke, kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite besedo.

Spoštovana predsednica odbora, poslanke in poslanci. Pred nami je predlog stališča, ki se nanaša na predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive Sveta o podpornem okvirju za intermodalni promet blaga in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izračunu prihranka eksternih stroškov in generiranju zbirnih podatkov. Predlog se torej nanaša na uvedbo možnih spodbud izvajalcem in uporabnikom intermodalnega prometa in na naslavlja postopek izračuna prihranka eksternih stroškov ter generira zbirne podatke o opravljenih prevozih.

Komisija želi spodbuditi večjo uporabo intermodalnega prevoza tovora in s tem posledično zmanjšanje cestnih prevozov, tako da zmanjša tudi škodljive vplive prometa na okolje. To bo pripomoglo tudi k skupni zavezi Evropske unije, to je zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z referenčnim letom 2990 ter do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Za promet ta cilj pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 % do leta 2050. Da bolj razumljivo ponazorimo, intermodalni promet združuje boljšo okoljsko učinkovitost in energetsko učinkovitost železniškega prometa tako, da zagotavlja boljšo dostopnost in prilagodljivost cestnega prometa ter je zato ključnega pomena za večjo uporabnost samega železniškega tovornega prometa. Omogoča torej tudi učinkovitejšo razporeditev količin med načini prevoza in učinkovito rešuje tiste zunanje stroške cestnega prometa, ki jih je v celoti težko upoštevati. Torej govorimo o zastojih in nesrečah. Obstoječo direktivo sveta, 92/106 ki jo predmetni predlog spreminja, je vzpostavila okvir za spodbujanje razvoja intermodalnega prevoza in zlasti predvsem kombiniranega prevoza in podpira intermodalne prevoze, ki konkurirajo enomodalnemu cestnemu prevozu, ki je glavni zakonodajni akt Evropske unije za spodbujanje prehoda cestnega tovornega prometa na načine prevoza z nižjimi emisijami. Čeprav je direktiva 92/6 k razvoju politik Evropske unije o preusmeritvi načina prevoza so omejeno področje uporabe, nezadostna podpora in pomanjkljivosti pri izvajanju zmanjšali njeno učinkovitost. Zato sama Evropska komisija meni, da je treba zagotoviti, da bodo intermodalni prevozi postali privlačnejši za gospodarstvo in uporabnike.

Predlog sprememb direktive predvideva tudi več izvedbenih aktov, katerih vsebina je v celoti neznana, zato je tudi v bistvu sprejemanje teh podzakonskih izvedbenih aktov časovno nedefinirano. Samo besedilo, ki je pred nami, pa predstavlja osnutek, ki ga morajo obravnavati države članice v okviru delovne skupine sveta in ga medsebojno šele uskladiti. Obravnava se še ni začela. Komisija je zgolj na sestanku, 19. januarja 2024, predstavila besedilo, nekateri predstavniki držav članic pa so podali preliminarna mnenja. Belgija, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije želi, da v času svojega predsedovanja države članice to besedilo uskladijo. Konkretne pripombe Republike Slovenije so podrobno navedene in dovolite, navedem tudi v samem stališču in dovolite, da na kratko navedem najpomembnejše.

Torej, mi se zavzemamo da zunanje stroške, ki jih bo v izračunih določila Evropska komisija z izvedbenim aktom, čemer bo treba posvetiti pozornost in jih uskladiti tudi z ministrstvom, odgovornim za gospodarstvo, javno upravo, notranje zadeve in pravosodje. Torej, govorimo o zunanjih stroških, ki so nepredvidljivi, ki so povezani z zastoji in s prometnimi, predvsem s prometnimi nesrečami.

Komisija tudi predlaga določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se prevoz smatra kot kombinirani prevoz, pri čemer ni jasno kako bo določila pogoju 40 % nižjih zunanjih stroškov, kot pri enomodalnem cestnem prevozu. Ta odstotek se že zdaj zdi nekoliko težko dosegljiv in bi po našem mnenju moral biti nižji, hkrati pa pogrešamo tudi jasnejšo definicijo, predvsem kar se tiče dopustne razdalje na začetni in končni točki prevoza. Jasneje pa bi bilo treba določiti tudi največjo dopustno razdaljo ali pa izrecno navesti pot do najbližjega terminala, ki omogoča ustrezno prekladalno storitev, saj bo v nasprotnem primeru lahko vsaj na področju Slovenije pričakujemo ravno nasprotne rezultate, torej povečanje in ne zmanjšanje cestnih prevozov. Hkrati se postavlja tudi vprašanje ustreznosti vključitve prevoza praznih zabojnikov v izračun eksternih stroškov, saj jih tak prevoz povečuje in ne zmanjšuje.

Pri uvajanju obveznosti vnosa podatkov v novo elektronsko platformo EFT, ki pa še ni vzpostavljena, bo treba biti pozoren, po našem mnenju, da to ne bo predstavljalo dodatne administrativne obremenitve prevoznikov. Poleg tega pa bo treba besedilo samih členov dopolniti na način, da se bo zagotovil dostop do teh podatkov direktno v elektronski bazi tudi nacionalnim statističnim uradom za njihove potrebe.

V uredbi oziroma direktivi je podan tudi cilj zmanjšanja skupnih stroškov kombiniranega prevoza za 10 %, pri čemer mi izražamo pomisleke, kako to doseči ob stalnem dvigovanju cen materialov in storitev. Hkrati je predvidena možnost zmanjšanja cestnih dajatev za cestna vozila, ki uporabljajo oprtni prevoz, za katere se lahko odločijo države članice same. V Sloveniji to seveda ni smiselno, saj te storitve praktično ni. V 9C. členu se na primer tako opredeljuje tudi podatki, ki bi jih morali lastniki in upravljavci javnih terminalov objaviti na spletnih straneh, ki jih bo, te podatke bo določila komisija z izvedbenim aktom. Mi menimo, da to seveda ni potrebno, saj so ti podatki že sedaj javno objavljeni.

Potem pa sta še tu dve prilogi, ki govorita o nadgradnji in uporabi tehnologij ter o olajšavah pri nakupu intermodalnih transportnih enot, kjer bi lahko država oprostila plačila DDV.

Naše predlagano stališče je tako usklajeno z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor in energijo, ki je pristojno tudi za prometno politiko in se tako stališče glasi: Republika Slovenija načeloma podpira prizadevanja za ureditev področja intermodalnega prometa in vsebino predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnitvi direktive Sveta 92/106 o podpornem okviru za intermodalni promet blaga in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izračunih prihranka eksternih stroškov in generiranju zbirnih podatkov. Vendar se bo med obravnavo vsebine na delovni skupini sveta za kopenski promet prizadevala predvsem za jasnejše definicije, dorečenosti bo sledila posameznih členov in izogibanju nepredvidljivim določilom izvedbenih aktov. Predvideno vsebino izvedbenih aktov, ki je v veliki meri nedorečena in je treba vnaprej razčistiti ter doreči ter jo v največji možni meri vključiti v besedilo direktive in njenih prilog. Hvala lepa.