Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 17. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščam vas, da je umrl Srečko Hvauc, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004–2008. Prosim, da spomin nanj počastimo z minuto molka.
/ minuta molka/
Hvala.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 23. februarja 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Najprej prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanska skupina SDS Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 17. seje umakne 5. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji, druga obravnava. Predlog ste prejeli 1. marca 2024 in je objavljen na e-klopi.
Želi besedo predstavnica predlagatelja umika gospa Alenka Jeraj?
Izvoli.
Hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Poslanska skupina predlaga na podlagi 64. člena Poslovnika, da se z dnevnega reda te seje, 17. redne seje, umakne 5. točka, Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Predlog zakona je v zakonodajni postopek vložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisana dr. Matej Tašner Vatovec in Sandra Gazinkovski. Predlog zakona predvideva, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ prek javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z Javnega sklada za kulturne dejavnosti na Ministrstvo za kulturo. Predvideva tudi, da bo Svet Vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa, ki mu bo predsedoval minister za kulturo.
Naj opozorimo, da za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji ni ustavne podlage, kar je v svojem mnenju izpostavila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Citiram: »Urejanje varstva narodnih in etničnih skupnosti ter uresničevanja njihovih pravic na kolektivni ravni ima naravo ustavne materije. Ustava namreč določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti,« to določa 64. člen, »in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen). Ustava v splošnih določbah (5. člen) poudarja pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov na kolektivni ravni ne ureja. Vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, pa na individualni ravni zagotavlja enakost pred zakonom (14. člen), pravico do izražanja narodne pripadnosti (61. člen) ter pravico do uporabe svojega jezika in pisave (62. člen).« Konec citata.
V Poslanski skupini SDS smo zato mnenja, da zakon ni potreben. Vsi predstavniki teh narodnih skupnosti namreč že sedaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo Vlade, ki opravlja naloge, povsem primerljive nalogam sveta, predlagane s tem predlogom zakona, že deluje. Tudi na to v svojem mnenju opozarja Zakonodajno-pravna služba.
Zaradi vsega navedenega predlagamo, da se z dnevnega reda 17. redne seje Državnega zbora umakne 5. točka.
Najlepša hvala, podpredsednik.
Namen zakona je pravzaprav predlagateljica umika natančno izpostavila, gre za dve zelo preprosti zadevi. Eno je to, da se za stalno ustanovi to posvetovalno telo, ki že sedaj obstaja in že vrsto let deluje, ampak na podlagi neke ad hoc vzpostavitve oziroma kot nek vsakokratni sklep. In drugo, da se prestavi del sredstev, ki so trenutno zagotovljena v Javnem skladu za kulturne dejavnosti, pod okrilje Ministrstva za kulturo, kjer bodo točno taista sredstva, kot so že sedaj, namenjena za programe kulturnih društev nekdanjih narodov Socialistične federativne republike Jugoslavije v nek poseben sklad. In to je vse. Gre za kodifikacijo tega, kar že sedaj obstaja. Tisto, kar je pomembno pri tej zgodbi, pa je, da poudarimo, da se je ta država že ob osamosvajanju, preden je postala samostojna, v dokumentih, ki so nastajali ob plebiscitu, v izjavi o dobrih namenih, v dogovoru vseh političnih strank, ki so bile takrat predstavljene v takratni skupščini, zavezala, da bo kot samostojna država namenjala posebno skrb pripadnikom nekdanjih republik skupne države, kjer so bili tudi konstitutivni narodi za slovensko osamosvojitev. In to je bistvo. Gre za simbolen korak, za potrditev tistega, čemur smo se pred več kot 30 leti kot država zavezali ob osamosvajanju. Ne gre za kolektivne pravice, gre zelo konkretno za kulturne pravice, zato je tudi resorno ministrstvo Ministrstvo za kulturo, in ne gre za obvod od ustave.
Zato po mnenju predlagateljev ni prav nobene potrebe za to, da se zakon z dnevnega reda umakne. V drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu so bile z amandmaji določene stvari, tudi pomisleki Zakonodajno-pravne službe, odpravljene. Imamo amandmaje za drugo branje na seji zbora, ki bodo še dodatno izboljšali nekatere pomisleke. Kot predstavnik predlagatelja verjamem in sem prepričan v to, da je prav, da po več kot 30 letih naredimo ta sicer krajši, manjši korak naprej in začnemo izpolnjevati tisto, kar so bile zaveze, ko se je takrat politika odločala za osamosvajanje. Ker to je bila ena od zavez. Hvala.
Hvala.
Želi besedo predstavnik Vlade? Vidim, da ne.
Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ja. Še kdo? Najprej gospa Sandra Gazinkovski.
Izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa.
Ker so vprašanja manjšin in njihovih kulturnih pravic del temeljnega razmisleka o enakopravnih družbenih oblikah, koalicijske stranke menimo, da je končno napočil čas, da se prekine s politično ignoranco, kulturne pravice narodnih skupnosti iz bivše SFRJ pa zakonsko uredijo.
Zato v Poslanski skupini Svoboda menimo, da se točka ne sme umakniti z dnevnega reda, in bomo glasovali proti umiku. Hvala.
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.
V Novi Sloveniji podpiramo umik točke, ki je škodljiva za slovenski narod. Tujci, ki pridejo živet k nam, bi se morali naučiti slovenskega jezika, in to bi moral biti pogoj. V tem hramu demokracije o tem sploh ne bi smeli niti razpravljati. Tujci bi morali sprejeti našo kulturo in tudi naše običaje. Ali pa ste mogoče vi mislili, da se bomo mi prilagodili tujcem, ki pridejo živet k nam? Da se bodo prilagodili učitelji, vzgojitelji, zaposleni na upravnih enotah, albansko in srbsko da se bodo sporazumevali s tujci? Niste pa podprli pripravljalnic. Pripravljalnic, s katerimi smo v Novi Sloveniji predlagali, da bi se otroci tujcev, ki ne znajo slovenskega jezika, naučili slovenskega jezika. Počnete pa obratno, ravno nasprotno. In še hujše, predlagate zakon, da se bodo otroci priseljencev učili svoj lasten jezik, in to na naše stroške, stroške vseh davkoplačevalcev. Katera vlada ste vi? Katera koalicija ste vi? Čigava vlada ste? Čigava koalicija?
V zgodovini so se naši predniki Primož Trubar, Anton Martin Slomšek, France Prešeren, Oton Zupančič, Simon Gregorčič, general Rudolf Maister, Valentin Vodnik z besedo in tiskano knjigo borili za to, da je naš narod in slovenski jezik obstal. In vi, spoštovana koalicija, boste zdaj uničili to, za kar so se naši predniki borili. Igo Gruden je dejal: »Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!« In ne boste verjeli, te besede je vodja Poslanske skupine Svoboda gospod Sajovic povedal v Dražgošah. Danes pa bo taisti poslanec požrl te besede in podprl to, da se bodo albanski otroci v slovenskih šolah na naše stroške učili albansko. Se tako borite za svoj narod? Se tako borite za narod in za jezik, vas sprašujem, slovenski jezik. Tukaj je Slovenija in tukaj se govori slovenski jezik.
V Novi Sloveniji smo za to, da se ta točka dnevnega reda odstrani z dnevnega reda, zgolj umik te točke pa ni dovolj. Za take norosti je treba iti tudi na referendum. Zato smo v Novi Sloveniji vložili pobudo za referendum in naj slovenski narod pove, kakšen jezik se bodo otroci učili v slovenskih šolah. Hvala.
Hvala.
Želi predstavnica predlagatelja umika gospa Alenka Jeraj dodatno obrazložiti predlog za umik? Imate besedo, izvolite.
Hvala lepa za besedo, še enkrat.
Mogoče dodam samo nekaj stvari, ki jih v uvodu nisem povedala. Kolega Vatovec je rekel, da si ne želijo nič drugega kot to, kar že zdaj velja. To seveda ni res. Na matično delovno telo ste prinesli amandma, ki je bil sprejet na vaš predlog, s katerim ste zapovedali to, kar je povedal kolega Reberšek – da se bo moralo zagotoviti vsem otrokom, ki bodo to želeli, učenje v njihovem jeziku in da bo to morala financirati Republika Slovenija. Seveda temu odločno nasprotujemo. Povprašali smo tudi ministrstvo za šolstvo, ki seveda o tem ni vedelo nič. In zadevo bi morali uveljaviti že v roku enega leta, torej že do letošnjega septembra. Za to ste sedaj res predlagali amandma in to umikate, vendar je jasno nakazano, da se želi mnogo več od tega, kar sedaj tem pripadnikom teh narodnih skupnosti Slovenija že omogoča in izdatno financira.
Zato seveda podpiramo umik.
