Evo točni kot urice. Pričenjamo 43. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, drugi vabljeni, en lep pozdrav! Na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora začenjamo 43. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Felice Ziza. Obveščam vas tudi, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke z dopisom z dne 16. december 2024 na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedala obstrukcijo 43. nujne seje Odbora za zdravstvo in jih danes z nami ne bo. Naj pa še povem, da je z nami poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Terezo Novak. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo kar na 1. TOČKO, TOREJ NA PREDLOG ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU -, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 5. 12. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 111. seji 6. decembra 2024 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se zakon obravnava po nujnem postopku. Zato ga tudi danes obravnavamo. Kot gradivo ste prejeli predlog zakona, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V poslovniškem torej amandmaje je možno vložiti do konca razprave o členih. Zaenkrat smo amandmaje vložili koalicijske poslanske skupine, torej Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica in tudi na naših mizah je tudi že pregled vseh vloženih amandmajev.

Začenjamo z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in o vloženih amandmajih. Kot je že praksa predlagam, da kar razpravo združimo, torej da razpravljamo o vseh členih in vloženih amandmajih skupaj v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi najprej glasovali o amandmajih in nato še o vseh členih skupaj. Nasprotuje kdo temu predlogu? Ne. Tako da kar prehajam na obravnavo zakona in dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, gospodu Iztoku Kos. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane članice in člani odbora ter ostali navzoči.

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Naj uvodoma povem, da se zdravstveni sistem v Sloveniji še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni podaljšajo in dodajajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Kot prvo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. Spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. S predlagano ureditvijo se zagotavlja ohranjanje oziroma povečanje dostopnosti do primarnega zdravstva. Kot drugo, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mlade zdravnike še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 25 in 26. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovilo večje število specialistov družinske medicine ter s tem izboljšalo dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti.

3. - Dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant in sicer se te ambulante imenujejo dodatne ambulante družinske medicine. Drugačno poimenovanje je terminološko bolj ustrezno, saj se tudi v dosedanjih ambulantah za neopredeljene paciente opredeljujejo sicer ne na osebnega zdravnika, temveč neposredno na ambulanto. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe, ki se preimenujejo v Dodatne ambulante družinske medicine. V tej ambulanti je lahko zavarovana oseba starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80.a člen ZZVZZ. Še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine. Dodatna ambulanta družinske medicine se še naprej organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika v skladu z 80. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni mogoča. Sredstva za delovanje dodatne ambulante družinske medicine pa se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukrep je namenjen povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni.

4. - Štiri, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejet 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter ter odraslih in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, tudi zaradi neposrednih in posrednih vplivov epidemije covid 19, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju. Predvidevamo, da bo tako skupaj s specializacijami, ki jih bodo financirali izvajalci zdravstvene dejavnosti sami na letni ravni odobrenih okoli 30 specializacij.

5. - Program obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena, tako z vidika ohranjanja zdravstva kot zdravja kot z vidika preprečevanja njegovega poslabšanja. Stroka poudarja nujnost in pomembnost obnovitvene rehabilitacije invalidov, zato se ta v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Predlog zakona omogoča, da do izpada programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025 in izpad bi imel posledice na zdravstvenem stanju ravno najbolj ranljivih skupin invalidov, ki so jim ti programi, programi namenjeni. Na primer osebe z živčno mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, cerebralno paralizo, poškodbo glave, multiplo sklerozo, Parkinsonovo boleznijo in tako naprej. Slednje pa bi močno obremenilo zdravstveni sistem, predvsem na specialistični obravnavi in terciarni ravni. Skupinski zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta letovanja so namenjeni otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Izpad programa bi pomenil občutno poslabšanje zdravstvenega stanja otrok, ki imajo že tako ali tako hujše zdravstvene težave, posledično pa dodatno obremenitev zdravstvenega sistema na vseh ravneh.

Šest. Zbiranje podatkov o hospitaliziranih pacientih z akutno okužbo dihal s SARS-CoV-2 virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom. S predlaganim ukrepom se omogoča tedensko spremljanje hude obolevnosti zaradi akutne okužbe dihal SARS-CoV-2 virusi, gripe in respiratornim sincicijskim virusom, kar omogoča bolj učinkovit, prožen in odporen zdravstveni sistem in s tem tudi stabilno delovanje zdravstvenega sistema in njegova dostopnost, vsaj tako zaznamo trende v številu hudo potekajoče akutne bolezni covid 19, gripe in respiratornega sincicijskega virusa ter posledično prepoznamo grožnjo za preobremenjenost bolnišnic in zagotovimo kakovostno zdravstveno obravnavo. Podatke bo NIJZ tedensko zbira iz vseh bolnišnic v Sloveniji, zbiranje podatkov pa priporočata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. V amandmajih, ki bodo vloženi tekom zakonodajnega postopka, bodo upoštevane vsebinske in nomotehnične pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Petri Komel. Izvolite.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. V splošnih pripombah smo izpostavili, da več ukrepov v predlogu nima narave interventnih ukrepov, saj niso posledice izrednih dogodkov, ampak trajnih obveznosti ali organizacijskih težav v zdravstvu. Prav tako ZPS izraža pomisleke glede uporabe tako imenovane omnibus tehnike, s katero se spreminja več različnih zakonov v okviru enega zakona. Uporaba te tehnike je upravičena le izjemoma ob jasni vsebinski povezanosti ukrepov, kar pa v tem primeru ni izkazano. Pomanjkljiv je tudi naslov predloga zakona, ki ne odraža celotne vsebine, saj zakon vključuje ukrepe širše narave. Ne le tistih za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. ZPS je v splošnem delu mnenja opozorila še na pomanjkljivo obrazložitev določenih členov in na možnost retroaktivnega učinkovanja nekaterih ukrepov v primeru, da bi bila uporabljena zakonodajna instituta, kot sta veto Državnega sveta ali zakonodajni referendum. V tem primeru pogoji za povratno veljavnost v predlogu niso ustrezno utemeljeni, kar predstavlja tveganje za neustavnost. V pripombah h konkretnim členom smo opozorili, da bi bilo treba nekatere določbe o predlogu zakona dodatno preučiti z vidika 2., 14.. 38.. ter 120. člena Ustave, na očitno neskladnost 12. člena predloga zakona z odločbo Ustavnega sodišča številka UI128/19, potrebo po sistemski ureditvi določenih vprašanj ter mestoma neustrezen nomotehnični pristop. Vloženi so bili amandmaji poslanskih skupin koalicije. Po prvem pregledu lahko ugotovim, da amandmaji deloma naslavljajo pripombe iz mnenja ZPS, nekatere pripombe pa ostajajo nenaslovljene, te bom v nadaljevanju posebej izpostavila.

Prvi odstavek 1. člena je treba oblikovati natančneje, saj vsebina predloga zakona odstopa od napovedane vsebine v uvodnem členu. Iz pripombe k 2. členu je izhajala nujnost pojasnila, zlasti v delu, ali bo sprememba obračunskega modela uveljavljena 1. januarja 2025 in v katerem aktu. Utemeljitev k 9. in 10. členu se sklicuje na predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni še niti v zakonodajnem postopku. Pojasnilo k 12. členu se sklicuje na predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni še niti v zakonodajnem postopku in predlagano rešitev utemeljuje tako, kot da bi bila ta novela že sprejeta in kot da bo sprejeta s točno takšnimi rešitvami. Iz amandmaja k 17. členu izhaja, kot da se pričakuje vložitev vlog za odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti, medtem ko je v obrazložitvi pojasnjeno, da to ni izvedljivo in da želi Vlada v prihodnji noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti ki sicer še ni vložena v zakonodajni postopek, odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih urediti drugače kot za zasebnike in koncesionarje. Tako, da pravi namen te določbe v povezavi z 9. in 10. členom predloga zakona ni podaljšanje odstopa od veljavne zakonske ureditve, ampak podaljšanje odstopa z namenom, da bi bila de lege ferenda veljavna ureditev bistveno spremenjena, to pa po oceni ZPS ni pravilen pristop. Če Vlada meni, da veljavna ureditev ni primerna, jo je treba spremeniti, ne pa določiti odstopa od nje.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Danijelu Kastelic. Izvolite.

Spoštovana predsednica, lepo pozdravljeni. Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi poslankam in poslancem, državnemu sekretarju s sodelavkami in ostalim prisotnim.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na predlog zakona obravnavala na 16. izredni seji 12. decembra in se pri tem seznanila s stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice, Združenja zdravstvenih zavodov, Zbornice zdravstvene in babiške nege ter Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Vsi navedeni so izrazili splošno podporo predlogu zakona. Nekateri med njimi predlagajo še nekaj dopolnitev ali sprememb njegove vsebine, posledično smo predlagatelje in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev v enem od naših sklepov pozvali k proučitvi vseh pripomb in predlogov za spremembe, saj so se nam zdeli smiselni.

Tako smo na primer podprli predlog Zbornice zdravstvene in babiške nege za dopolnitev 5. člena predloga zakona, natančneje v prilogi 1 v zakon o zbirki podatkov s področja zdravstvenega varstva, varstva. Zbornica zveze predlaga, da se k sprotnemu poročanju o perinatalni informacijski sistem poleg porodnišnic v Republiki Sloveniji, patronažne službe in zdravstvenih domov zaveže tudi izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje Ministrstva za zdravje za babiško nego na domu, in to za porode doma. V rednem in izrednem strokovnem nadzoru v letu 2023 je namreč zbornica zveze ugotovila veliko pomanjkljivosti pri sporočanju podatkov o porodih na domu v perinatalni informacijski sistem s strani prej navedenih izvajalcev. Diplomirane babice, ki imajo dovoljenje za samostojno opravljanje dejavnosti babiške nege na domu in so vpisane v register zasebnih zdravstvenih delavcev, namreč k sporočanju podatkov o porodih na domu po podatkovni sistem NIJZ trenutno niso zakonsko zavezane. Navedena dopolnitev v prilogi 1 bi po oceni zbornice zveze med drugim omogočila tudi vodenje prekrškovnih postopkov Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije zoper kršitelje pravila, da se podatki o rojstvu na domu sporočajo sprotno. Ugotavljamo, da je med predlogi amandmajev poslanskih skupin koalicije navedeni predlog upoštevan, za kar se vam zahvaljujemo.

Seznanili smo se tudi s podporo predlogu zakona, ki ga je izrazil Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, še zlasti v delu, ki se nanaša na možnost neprekinjenega izvajanja skupinskih zdravstvenih programov v letu 2025 in 2026. To bo omogočilo nadaljnjo skrb za zdravje približno 2 tisoč 300 invalidov in približno 800 otrok na obnovitveni rehabilitaciji ter več kot 6 tisoč 600 otrok, ki so vključeni v programe krepitve zdravstvenega stanja. Tudi komisija je izrazila podporo odločitvi Ministrstva za zdravje, da do sprejema podzakonskega akta iz petega odstavka 23. člena ZZVZZ ohrani trenutno ureditev izvajanja skupinskih zdravstvenih programov; gre za programe, kot smo že slišali državnega sekretarja, ki imajo 30-letno tradicijo, so strokovno utemeljeni in ekonomsko upravičeni, predvsem pa prispevajo k obvladovanju in preprečevanju sekundarnih posledic invalidnosti, prav tako pa zmanjšujejo zaplete in posledično odsotnost z dela zaradi bolezni pri delovno aktivnih invalidih. Zaradi njihovega izvajanja prihaja tudi do manjšega števila hospitalizacij invalidov in poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja; invalidom se na tak način zaradi boljšega zdravstvenega stanja tudi omogoča tudi bolj aktivno življenje, predvsem pa boljšo kvaliteto življenja. Ureditev izvajanja skupinskih zdravstvenih programov v skladu z novimi zakonskimi določbami je po naši oceni zelo zahtevno vprašanje, ki bi ga bilo smiselno rešiti tako, da se bo tudi na dolgi rok lahko zagotavljal enak strokovni nivo izvajanja teh programov in da bo hkrati zagotovljeno spremljanje njihovega izvajanja s strani zdravstvenih institucij. Seznanjeni smo bili tudi s predlogom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da se vzpostavitev in vodenje registra bolnikov srca in ožilja iz 5. člena predloga zakona financira iz sredstev državnega proračuna in ne iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar se nam je zdelo smiselno glede na obstoječe prakse pri vodenju ostalih registrov s področja zdravstva na državni ravni.

Kot že rečeno, smo pozvali tudi k proučitvi predlogov Zdravniške zbornice, ki se nanašajo na dopolnitev ureditve glede dodatka na izbiro specializacije iz družinske medicine in sicer, da bi se takšen dodatek zagotovilo tudi ostalim specializantom v osnovnem zdravstvenem varstvu ter specializantom urgentne medicine. Pa tudi, da bi se ukrep omejilo na skupaj 72 mesecev in ne na fiksno obdobje šest mesecev od začetka specializacije brez upoštevanja možnih prekinitev zaradi načrtovanja družine ali daljše bolniške odsotnosti. Seznanjeni smo bili tudi s predlogom Zdravniške zbornice, da se možnost izplačila dodatka za ambulante družinske medicine in otroške šolske dispanzerje razširi tudi na druge ambulante na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Komisije po temeljiti opravljeni razpravi, v kateri je bila izražena podpora predloženim rešitvam, če se bo seveda v nadaljevanju zakonodajnega postopka v največji možni meri upoštevalo pripombe stroke in ostalih prisotnih vabljenih na seji, tako smo tudi zakon podprli. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Klemnu Ganziti.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, gostje!

Zavod za zdravstveno zavarovanje je posredoval mnenje službe k predlogu. Na kratko bi želel poudariti ključna, bom rekel stališča, nekaj me je že kolega pred mano že uspel dopolniti, dejansko. Težava, ki jo mi vidimo prva je podaljšanje obdobja koncesij, namreč, predlagatelj zakona ureditev utemeljuje s pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, na podlagi katere naj bi se potem tudi določena mreža javne zdravstvene službe in v celoti uredilo njeno delovanje.

Naše stališče je malo drugačno in menimo, da predlagana ureditev enostavno ni ustrezna, saj ne upošteva odločbe Ustavnega sodišča, s katero so bile te določbe v Zakonu o zdravstveni dejavnosti tudi razveljavljene o podaljšanju koncesij in je bil tudi določen način njene izvršitve do sprejetja ustavno skladne zakonske ureditve. Menimo, da v bistvu neko nespoštovanje, da tako rečemo, odločbe Ustavnega sodišča, ne moremo sanirati z zakonsko ureditvijo, ki bo potem v nasprotju s samo odločbo. Nekako se tudi v tem delu vidimo, pokriva naše razmišljanje tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

Druga stvar, ki bi jo pa želel poudariti pa je v bistvu, da kar se tiče zagotavljanja sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za vzpostavitev registra bolnikov srca in ožilja, registri sami, kot rečeno, niso vzpostavljeni z namenom, bom rekel, izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč iz javno zdravstvenih razlogov in pa potreb konec koncev države pri uveljavljanju in upravljanju celotnega zdravstvenega sistema. To smo razumeli tudi iz obrazložitve samega predloga zakona, zato menimo, da bi se morali taki nacionalni registri bolezni financirati iz državnega proračuna, sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja pa naj se namenjajo za kritje zdravstvenih storitev in drugih pravic naših zavarovancev. K temu konec koncev se tudi zbira in so namenjeni, tako da v bistvu če nekako sumiram, želimo si, da se država odloči, da se financiranje dela, bom rekel, celovito, premišljeno in enovito.

Toliko na kratko. Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Sedaj prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Besedo dajem poslankam in poslancem, članom odbora.

Prvega vabim k besedi poslanca Deana Premika.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

S tem predlogom zakona, ki ga danes obravnavamo, se nujno in pa ciljno usmerjeno krepi področje zdravstvenega varstva, kar se končno odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema. Predlog vsebuje določene ukrepe - kasneje se bom pač malo opredelil do tistih, ki se mi zdijo najpomembnejši - s katerimi se odločilno vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva, predvsem s tem, da se podaljša določene ukrepe, ki so, že želi določene rezultate in mislim, da je zelo pomembno, da se z dobro prakso na določenih področjih tudi nadaljuje. Pri tem se mi zdi zelo pomembno zavedanje, da mora kakovostno organiziranost zdravstvena dejavnost na primarni ravni zagotavljati hiter in preprost dostop do širokega možnega nabora storitev ter omogočiti celovito in kontinuirano obravnavo pacienta in to čim bližje njegovemu domu. In zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenega varstva ali pa zdravstvenih storitev pa je že tako pa tako poglavitni cilj vseh zdravstvenih politik in tako mora biti tudi v naši državi, v Republiki Sloveniji. No, in kateri so tisti ukrepi, ki se mi zdijo še posebej pomembni? Da se ohrani dodatek za povečan obseg dela, za posebne obremenitve in to na področju za zdravstvene delavce, ki delajo v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja v javnih zdravstvenih zavodih. Ta ukrep se je izkazal za zelo koristen, ki se omogoča, s tem novim zakonom se s tem omogoča nadaljnje nagrajevanje teh zdravstvenih delavcev v navedenih ambulantah in s tem se pač ohranja in pa tudi celo povečuje dostopnost do primarnih ravni zdravstva. Pomembno se mi zdi tudi, da se s tem ukrepom zagotavlja nagrajevanje zdravstvenih delavcev, tim ambulant družinske medicine oziroma otroškega pa šolskega dispanzerja, ki bodo dejansko opravili dodatno delo in s tem jasno, da se ohrani in poveča dostopnost do primarnega zdravstva. Vemo, da se v novem letu 2025, lahko že rečemo v novem letu ni tako več daleč, načrtuje uvedba spremenjenega, spremembe obračunskega modela za ambulante družinske medicine, v katerih je plačilo iz naslova glavarine predstavlja večino prihodka in s tem je tudi nekako ta ukrep, ki se podaljša, doseže pač svoje cilje.

Naslednja stvar je, da se ohrani dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Vemo, da govorimo o predvsem zelo občutljivem področju in kjer se dejansko najbolj čuti ta deficitarnost zdravniškega poklica in s tem podaljšanjem, ker tudi ta namen do zdaj, ki se bo nadaljeval je spodbuditi mlade zdravnike, da se prijavijo na specializacijo iz družinske medicine in jasno, da je tudi eden izmed tistih bistvenih ukrepov, da se izboljša dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti. Do sedaj so glede na številke in po številu prispetih prijav za specializacijo družinske medicine kažejo, da je ta ukrep bil uspešen in ta ukrep se zdaj podaljša še na 2025, 2026 in upam, da bo v prihodnosti tudi nekoč neka sistemska rešitev, ki bo pač te začasne ukrepe, tudi vse ostale, uspelo združiti v nek predpis, da se ne bodo pač ponavljali kot začasni ukrepi, ampak da se bo stalno reševalo to problematiko. Tudi skupinski zdravstveni programi, ki jih predlagani zakon omogoča, torej to pomeni, da so to zdravstveni programi za invalide in otroke, da se tudi kontinuirano izvajajo naprej, se mi zdi izrednega pomena, kajti v nasprotnem primeru bi več kot 3500 rehabilitantov, govorimo o 2300 invalidih, govorimo o okroglih številkah, 800 otrok na usposabljanju in pa govorimo o programih krepitve zdravstvenega varstva, v katero je vključenih 6600 otrok, se kontinuirano izvaja naprej. Brez tega pač bi bila ena zelo široka populacija prikrajšana.

Govorili smo nekaj tudi že o registru srčno žilnih ukrepov. Mogoče bi bilo potrebno povedati, da je to v Sloveniji že desetletja so srčnožilne bolezni najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Tudi sam sem delal na področju ocenjevanja delazmožnosti in srčno žilne bolezni so zelo visoko kot diagnoza, kot podlaga za invalidnost. Jasno je, da ti ukrepi, da te bolezni so, kljub razvoju medicine ostajajo vodilno zdravstveno breme. V državah članica Evrope, Evropske unije umre cirkaa na leto okrog dva milijona ljudi, v Sloveniji okrog 7200 in to večkrat, pač v tistih letih, kjer se to dejansko niti še ne pričakuje in se mi zdi zelo pomembno, da vzpostavitev tega registra, zdaj kdo ga vodi, prej NIJZ, zdaj UKC, se mi ne zdi niti tako pomembno, ampak pomembno je, da je ta upravljavec tega registra čim bolj v stiku s pacienti, da se prepozna čim hitreje ogroženost posameznikov in konec koncev tudi, da se spremlja zadevo, kar je vse podlaga za zmanjševanje umrljivosti in zapletov na podlagi te diagnoze.

Tudi ambulante za neopredeljene, zdaj smo opazili, da se zdaj imenujejo dodatne ambulante, so v bistvu ena zelo dobra rešitev, bile so ustanovljene ravno s tem namenom, da se zagotovi dostopnost do zdravstvenih storitev tudi za tiste zavarovance, ki nimajo izbranega zdravnika, vendar tukaj je treba poudariti, da opredelitev zavarovane osebe na ambulante je prostovoljna, tukaj ne gre za nobeno prisilo, da je to potrebno, ampak tudi v primeru teh dodatnih ambulant se lahko oseba opredeli za tisto ambulanto, ki je najbližja in njemu najbolj dosegljiva, ta pa ga mora sprejeti. To podaljšanje tega ukrepa se mi zdi ena bistvenih pozitivnih rešitev v tem zakonu.

Potem govorimo še o financiranju dodatnih specializacij za klinične psihologe. Vemo, da se ta to specializirane ne plačuje iz proračuna, ampak gre tukaj za strošek izvajalca zdravstvene dejavnosti in ve se, da si tukaj nekateri manjši izvajalci to težko privoščijo ta strošek in glede na preteklost, ko je bilo leta 2021 do 2024 takih sto mest razpisanih in financiranih, in zdaj pač dodatno dajemo še za 40, je to zelo pomembno, bo to zelo pomembno prispevalo k skrajšanju čakalnih dob na področju klinične psihološke obravnave, ker vemo, da smo s tem naslovili tudi povečane potrebe prebivalstva na področju duševnega zdravja.

Potem je tukaj problematika odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti, ker vemo, da zaradi pomanjkanja zdravnikov, drugega zdravstvenega kadra, ni nekako realno pričakovati, da bodo v roku, ki ga je predpisal zdaj, vsi izpolnili zakonske zadeve, zato se jim pač daje še dodaten čas, da se k temu prilagodijo.

Pa še eno stvar bi omenil, to je sekvenciranje. Torej, začasni ukrep spremljanja virusov in zbiranja podatkov o hospitaliziranih pacientih sta zelo pomembno, ker se s tem pač zakon tudi zagotavlja zadostne in ustrezne zmogljivosti za stabilno delovanje zdravstvenega sistema, ki se še vedno sooča, čeprav smo že nekako na covid 19 pozabili, z dolgotrajnimi posledicami pretekle epidemije in s tem začasnim ukrepom se upoštevanje trenutne epidemiološke situacije in strokovnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje želi zagotoviti učinkovito delovanje zdravstvenega sistema, ker je treba te viruse zaznavati in se tudi odzivate na njih. Vemo, da je tukaj stopnja mutacije precej visoka, to smo videli pri koroni, tako da brez tega bi bilo težko se pravočasno odzivati. Zakon, jasno, bom vsekakor podprl, kakor tudi vse vložene amandmaje, ki jih je vložila koalicija.

Hvala.