Spoštovane gospe, dragi gospodje, poslanke in poslanci ter vsi ostali vabljeni gostje, en lep dober dan oziroma dobro jutro!

Začenjam 37. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da imamo eno obvestilo o zadržanosti, torej opravičilo, in sicer gospod Milan Jakopovič, in še eno obvestilo, doktor Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Janeza Ciglerja Kralja. Torej, s samim sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej pričenjam s 1. - in tudi edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE ZA OPRAVLJANJE HNMP NABAVLJA NAMENSKE HELIKOPTERJE.

Torej, Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati je 7. januarja 2025 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi in tudi predloge sklepov, gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: doktor Vida Čadonič Špelič kot predstavnica Poslanske skupine NSi, torej predlagatelja, doktor Robert Golob, predsednik Vlade, gospod Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, doktor Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, magister Borut Sajovic minister za obrambo, ki se je seje opravičil, magister Senad Jušić, generalni direktor policije, ki pa je 15. januarja odstopil s te funkcije, potem helikopterska nujna medicinska pomoč Brnik, Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, gospod Robert Sabol, reševalec v sistemu nujne medicinske pomoči, gospa Vita Vujanović iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor, ambulanta Kamnica, in gospod Janko Rebolj iz Zdravstvenega doma Domžale.

Dodatno so bili 16. januarja vabljeni še gospod Rihard Fekonja, doktor Janez Remškar, ki se je opravičil, gospod Damjan Petrič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo in tudi policija.

Torej vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Razpravo bomo opravili tako, da bo najprej predstavnica Poslanske skupine NSi, torej predlagatelja, ki je zahtevala sklic nujne seje komisije, dodatno predstavila zahtevo za sklic seje, v nadaljevanju boste dobili tudi besedo cenjeni gostje, nato bo sledila razprava med članicami in člani komisije. Naj povem, da imamo časa nekje do 12 ure, ampak mislim, da bo več kot dovolj, več kot dovolj, da objasnimo vse okoliščine, skupaj seveda s strokovnjaki.

Torej, uvodoma dajem besedo doktorici Čadonič Špelič.

Najlepša hvala za besedo.

Vsem lep dober dan!

Hvala, da ste se v tako velikem številu odzvali na naše vabilo. Bistvo današnje seje je pravzaprav že predsednik povedal: gre za to, da ugotovimo, ali bo proračunski denar, ki ga bo država namenila za nujno helikoptersko pomoč, dejansko namenjen oziroma uporabljajo pravilno in gospodarno, kajti, samo na kratko, kajti javnost je že o tem veliko slišala, predvsem pa sem hvaležna vsem strokovnjakom, ki so že do zdaj v javnosti pojasnjevali svoja strokovna stališča. Torej v poslanski skupini ugotavljamo naslednja dejstva, da je predsednik Vlade, gospod doktor Robert Golob, junija lani že napovedal, da bo Slovenija zgradila floto in infrastrukturo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ki jo seveda rabimo in da bo pri tem kupila dva namenska helikopterja za reševanje življenj. Potem je na vladi sledil sklep o tem nakupu, tudi to, da se prenese ta dejavnost iz Slovenske vojske na slovensko policijo, na kar je sledil tudi javni razpis iz katerega predlagatelji današnje seje ne moremo ugotoviti ali bo šlo dejansko za nakup helikopterjev, ki so najprej namenjeni reševanju življenj ljudi ali bo šlo za helikopterje, ki bodo v vsesplošni uporabi in ki jih že dejansko sedaj imamo. Namreč iz specifikacije ni razvidno, da bi bili ti helikopterji opremljeni z nujno medicinsko opremo, ki je tudi po našem razumevanju nujna za reševanje življenj, Namreč iz specifikacije je razvidno marsikaj, morda še najbolj bode v oči dejstvo, da niti ni nakupa postelj, so pa za to, recimo v specifikaciji napisani sedeži. Najbrž že laiku pove, da če nekdo potrebuje reševanje s helikopterjem, je hudo ali hujše poškodovan in ne more sedeti, mora ležati, torej rabi posteljo, pri tem pa rabi še vso opremo, da se mu že v samem helikopterju nudi prva pomoč in se rešuje njegovo življenje, dokler ni pospremljen in oddan v eno od ustanov.

Zaradi tega si danes želimo, da bi skupaj ugotovili predvsem z vami, strokovnjaki, ali je ne samo vlada, predsednik Vlade in gospod Poklukar, zavajali javnost, ne, drugo; ali je tak nakup helikopterjev pravilen, ali je smotrn in ali je vse po tem, kar je v nadaljnjem mišljeno, da se bo vzpostavljalo, kot so najprej dva letališča, potem, kot je bilo obljubljeno, še naslednja dva, ali je si vlada zamislila organizacijo te službe tako, da bo dejansko služila svojemu namenu, to pa je reševanje človeških življenj. Mi smo seveda na to opozarjali, še preden je bil razpis končan, zdaj vemo, da je končan, vendar nikoli ni prepozno, da stopimo korak nazaj oziroma, da mi kot poslanci in ta komisija, ki je odgovorna za nadzor in spremljanje porabe javnih financ, da Vladi določena priporočila, da bi bil denar, kot sem rekla, smotrno uporabljen, predvsem pa, da bi bil usmerjen v res učinkovito reševanje življenj, za kar je ta služba dejansko tudi vzpostavljena in naj bi bila tudi v bodoče namenjena.

Zato bom jaz s to predstavitvijo seveda končala in pričakujem, da nam bodo strokovnjaki in seveda tudi predstavniki Vlade, odgovorili na ta temeljna vprašanja. Najlepša hvala.

Ja, najlepša hvala.

Lahko ste videli, da je bila predlagateljica absolutno krajša od tega, kolikor je tukaj vprašanj, zaradi tega, ker gre za zelo močno strokovno debato, se bi jaz državni sekretarki opravičil, ampak zaradi tega, da dobimo uvid in potem še več vaših odgovorov na vsa vprašanja, ki se ne porajajo samo za to mizo, ampak tudi v javnosti, bi dal najprej besedo, če se tudi odbor strinja, Robertu Sabolu, ki se že vrsto let ukvarja s tem področjem in bom tako rekel, tudi v preteklosti, ko sem bil sam na drugi strani, nisem, smo se s tem veliko ukvarjali in ne jaz osebno kot minister, ampak drugi kolegi ministri in je ta polemika, okrog tega traja že vrsto časa, kajne, da ne bo pomote, in tu smo ta sklic seje tudi zaradi tega, da dobimo čim prej in čim boljše odgovore na to, kaj dejansko kupujemo, potem bodo prišli odgovori sama samo oziroma vprašanja na sam razpis, ki jih imam sam, bi dal besedo sedaj gospodu Sabolu, potem pa, državna sekretarka, vam, da dobimo čim več lahko potem od vas direktno vprašanj. Tako da gospod Sobol, izvolite.

Hvala lepa za povabilo. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Jaz bi na začetku samo par besed, no, velikokrat se pojavlja vprašanje, pa da to zadevo takoj v začetku razčistimo. Zakaj se jaz s tem ukvarjam, koga predstavljam, kakšni so moji interesi? Zakaj se s tem ukvarjam? Zato ker sem po poklicu diplomiran zdravstvenik reševalec, 34 let zaposlen v sistemu, ki ima za sabo preko 30 tisoč intervencij, hkrati sem pa spoznal evropske sisteme po Evropi in želim to znanje, to spoznanje prenesti v Slovenijo. Ne zastopam nobeno interesno skupino, nisem član nobene politične opcije, ne leve ne desne, pač pa me zanima samo stroka. In kot zdravstveni reševalec, diplomirani zdravstvenik, sem se dolžan oglasiti, ker imam moralno, kazensko in poklicno odgovornost, če vem, da nekaj gre narobe. Za kaj se borim, ali za kaj lobiram? Ja, lobiram. Lobiram samo za to, da bo čim več slovenskih davkoplačevalcev preživelo. Tako da, če pa koga še kaj zanima glede mojih izobrazb oziroma mojih kompetenc pa ga vabim, tukaj v tej mapi so raznorazni certifikati, pa si jih lahko prelistate.

No, zdaj kot je bilo rečeno, v tej dolgoletni zgodovini, jaz se bom vrnil nazaj še v prejšnjo državo, v leto 1980. Kdor je prebral to knjigo, / pokaže zboru/ bo vedel o čem govorim. To je neka biblija reševanja, ki jo je napisal gospod Vasja Žemva in ko sem šel spremljati kronologijo, sem videl, da je bilo od leta 1980 do danes 12, ponavljam, 12 neuspelih poskusov. To je ducat raznoraznih akterjev, ki so želeli slovenskim davkoplačevalcem omogočiti, da bodo imeli primerljiv sistem helikopterske nujne medicinske pomoči kot ga imajo naši severni sosedje, zdaj pa lahko rečem tudi južni, ker so tudi lansko leto sosedi Hrvatje to uredili. A propo stroke velikokrat govorimo o terminu zlata ura. Kaj je to? To se velikokrat uporablja, pa se bojim, da na napačen način. Zlata ura ne pomeni, da če bo nekdo v 59 minutah na UKC, da bo preživel, če bo pa v 61 minutah pa ne, zlata ura pomeni, da prej bo prišel poškodovani ali nenadoma oboleli v bolnico, boljši bo izhod. In zato so vsi evropski sistemi narejeni na ta način, da je nekako v 15 minutah nujna medicinska pomoč pri bolniku, poudarjam nujna medicinska pomoč. Ko v Sloveniji izrečemo besedo reševati, reševanje, je to zelo širok pojem. Reševalcev imamo veliko, imamo gorske, imamo jamarske, zdaj na žalost so bili aktivirani tudi rudniški reševalci, pa imamo vodnike lavinskih psov, razna prostovoljna društva, prvi posredovalci in tako naprej, vsi rešujejo. Tudi moj oče zdaj, če se pošalim, verjetno doma rešuje križanko, je reševalec, in dajmo to ločiti. Dajmo se držati strogo dejavnosti Ministrstva za zdravje, ko govorimo o nujni medicinski pomoči, katere član sem tudi sam. To smo profesionalci in pravilnik o NMP v Sloveniji predpisuje, da mora vsak, ki kliče pomoč, v 15 minutah to pomoč tudi dobiti. No, in tukaj smo zdaj že pri prvem problemu. Trčimo, ko je bilo na raznih soočenjih predstavljeno, da se to da doseči iz dveh baz. Dragi vsi, ki ste tukaj, nemogoče. Nemogoče. In kaj iz tega vidimo? Da je jugo- in jugozahodni del slovenskih davkoplačevalcev diskriminiran. Naslednje, tudi če si dobro pogledate to sliko, dobršen del operativnega radiusa iz obeh baz Brnik in Maribor je v sosednji Avstriji. Verjemite mi, da Avstrijci našo pomoč ne rabijo, ker imajo krasno, kvalitetno mrežo. Oglasil sem se tudi zato, ker se zelo meša pojem namensko in večnamensko. Ja, jaz verjamem policiji in spoštujem policijo kot izvajalce, spoštujem tudi Slovensko vojsko kot izvajalce, se trudijo, delajo svoj maksimum, ampak kaj je namenski helikopter za HNMP? To je helikopter, ki ga bo izključno uporabljala samo ekipa na Brniku za nujno medicinsko pomoč - več o tem bo potem kolega Žura (?) lahko povedal. Čim vi en helikopter razpnete še v druge dejavnosti, sekundarni prevozi, eventualno gorsko reševanje in pa prevoz inkubatorja, je to že večnamenskost. Pa ne špekuliram tukaj, to je pač večnamenskost. Ker če imate vi istočasno zahtevo od vseh teh treh služb za helikopter, se boste morali odločiti, nekomu ga boste dali, druga dva pa neka alternativna varianta in to je seveda povezano s preživetjem in z izhodom, kakršen bo. Tukaj se pač zdaj sprašujemo, stroka je že dolgo nazaj, recimo če vam pokažem fotokopijo iz te knjige, že leta 1980, kdor želi, si lahko pogleda knjigo original, je bilo govora o štirih bazah. Leta 1980. Od leta 1980 do danes se je populacija povečala, se je populacija postarala, več imamo hitrih cest, več avtocest, več motorjev, več vozil, več dogodkov in več obolelih ljudi. Torej, o čem govorimo? Na eni strani štiri baze, na drugi strani pa policija trdi, da bodo vsi slovenski davkoplačevalci kvalitetno oskrbljeni iz dveh baz. Ja, dve bazi krasno izgledajo na papirju in mogoče funkcionirajo, ko pač te potrebe niso povečane.

Zdaj, če se dotaknem, pa bom jaz postavljal vprašanja. Ali se je pri pripravi tega projekta, tega razpisa upoštevalo pravilnik o helikopterski nujni medicinski pomoči in o nujni medicinski pomoči na splošno, ki govori o 15 minutnem odzivnem času? Morate vedeti, da v tujini je helikopter resurs nujne medicinske pomoči, ki je aktiviran takrat, kadar reševalno vozilo potrebuje deset ali več minut do kraja nesreče ali pa dogodka, se zemeljsko vozilo sploh ne pošlje, ampak gre samo helikopter kot resurs, zato ker se gre samo za to, da bo čim prej prišla adekvatna pomoč do tistega, ki jo potrebuje. Zavedajte se, da preživetje je odvisno samo od tega, koliko hitro bo adekvatna pomoč pri tistem, ki jo potrebuje, ne pa kdo bo to pomoč izvajal. Popolnoma nepomembno je ali zaustavi krvavitev vojak, policist ali pa reševalec, pomembno je, da je to narejeno hitro. Če je to prepozno, človek umre. In Slovenija ima nominalno škodo, tudi ta škoda je ocenjena s strani Evropske komisije, statističen izračun, vsaka prezgodnja smrt v Sloveniji nas košta 2 milijona evrov. Za primerjavo, sosedje Hrvati imajo to ocenjeno 1,3, Skandinavci pa na 4 milijone. Na kaj je ta izračun vezan? Na BDP. Torej zanima me ali se je upoštevalo to v celoti, ali se je ta pravilnik upošteval v celoti.

Potem glede izbora baz. Baze je nekdo določil, da bodo na obstoječih lokacijah Brnik in Maribor. To so mednarodna letališča, izkušnje iz tujine pa kažejo, da grejo namenske helikopterske baze, veste, jaz sem hodil veliko po tujini in sem se tam izobraževal, jaz sem pač navajen tako, da se probam učiti od najboljših in želim potem to doktrino prenesti v Slovenijo, ne pa da bom tukaj širil neke svoje interese ali pa prodajal helikopterje kakor mi je tudi že bilo očitano, jaz helikopterjev ne prodajam, moja služba je reševanje človeških življenj in prenos znanja na mlajše kolege ter skrb za kvaliteto zdravstvene oskrbe, za kar sem ne nazadnje zadolžen tudi izpraševalec, sem izpraševalec v sistemu nujne medicinske pomoči, kjer sprašujem kolege in da držimo nivo kvalitetne oskrbe v Sloveniji. Torej stroka že od nekdaj v Sloveniji, in ta shema vam je znana, govori o treh bazah. Ta postavitev je taka, da se idealno izkoristi postavitev na strateških točkah - to žal niso obstoječe lokacije -, da kdorkoli v Sloveniji dobi pomoč v 15 minutah, kadar seveda meteo pogoji za letenje to določajo. Če pač ne, je to višja sila, pustimo. In zdaj na kakšen način se je prišlo do tega, da se trdi, da sta ti dve obstoječe lokacije, Brnik in Maribor, zadovoljive, kvalitetne in enakopravne za vse slovenske davkoplačevalce. Običajno, ko se baza v tujini postavlja, se gleda na sledeče. Vreme, da na taki lokaciji, da je baza čim več dni operativna, da ni v megli. Brnik na žalost je veliko v megli. Deset dni nazaj primer iz Posočja, v Posočju slika sonce, prometna nesreča, na Brniku megla in niso mogli poleteti. Seveda razumljivo zaradi varnosti ne, ampak če bi bila baza postavljena na neko drugo lokacijo, kar je stroka že govorila, bi ta polet bil lahko izveden. Potem pri postavitvi baze se upošteva kazuistika, se pravi obolevnost na tej regiji, število dogodkov v tej regiji, seveda kakšna je populacija v tej regiji in pa da je radij čim bolj v matični deželi, da ne sega četrtina ali pa petina operativnega radiusa v tujino, ker zaenkrat še nimamo nekih bilateralnih dogovorov, da interveniramo v tujini. Ja, tujci pač pridejo k nam po svojega državljana, mi pa naše resurse ne uporabljamo v tujini. Torej mislim, da smo razčistili to namensko, večnamensko, ne, in iz tega je problem, da se govori, da bo helikopter večnamenski. Glede osmih sedežev, ja, osebno me je to zmotilo. Osem sedežev, se pravi, po pričevanju policije bi bilo potrebno dati ležišče in opremo ven iz postelje, noter namestiti osem sedežev, da se bo izvajala evakuacija, zdravstvena služba bo pa v tem primeru brez resursa in v tem primeru, če bo nek nujen klic, bo nekdo zaradi tega umrl. Napačno. In nujna medicinska pomoč z aktivacijo državnega načrta nima nič, za to so drugi resursi in za to se uporablja transportne zmogljivosti Slovenske vojske in policije; kot je gospod Poklukar včeraj izjavil, oni teh helikopterjev imajo zadosti.

Pol mogoče se bi v nadaljevanju dotaknili financiranja. Zdaj tukaj govorimo o financiranju. Vemo vsi, kakšen je zdravstveni budžet, da je to okoli štiri milijone denarja in postavitev enega dobrega sistema je pljunek v morje. Jaz trdim, da za teh 50 milijonov, ki se jih bo tukaj ... Milijarde, pardon, milijarde ja. Da za teh 50 milijonov, ki jih bo tukaj šlo, se ne bo spremenilo popolnoma nič. Nekega napredka ne bo, samo iz zelenega bomo šli v plavo, se pravi, dejavnost se bo vojski vzela, dodelila policiji. Ponavljam, še zmeraj ne bo treh baz, še zmeraj ne bo službe 24/7. Prometna nesreča, infarkt, pljučna embolija, možganska kap, ponoči ne gredo spat. Se pravi, statistično je možnost srčnega infarkta največja ob 3. uri zjutraj. Mi ob 3. uri te helikopterske službe nimamo niti ni časovnice, da bi se o tem kadarkoli govorilo, niti ni časovnice o vzpostavitvi tretje baze. Se pravi, če ni časovnice, lahko rečem, da naslednjih par let te službe ne bo. Kupuje se namenski reševalni helikopter. Ko se kupuje reševalno vozilo, tukaj je en ena specifikacija bolniškega prostora v reševalnem vozilu na desetih straneh, specifikacija bolniškega prostora v namenskem reševalnem helikopterju v štirih alinejah. In kupujemo helikopter brez opreme. Prejšnji razpis reševalnega helikopterja iz leta 2018 je imel, pa je bil večnamenski transportni za potrebe moštva transporta, moštva specialne enote policije, je imel več specificirane medicinske opreme in kateri nosilci bodo noter kot ta zadnji dopis, razpis o katerem se govori, kjer opreme notri ni. Torej govorijo, da se ne da kupiti na ključ. To, dragi moji, ne drži. Če želite in se dogovorite in veste, kaj želite imeti, boste dobili helikopter na ključ in to je tudi bolje, ker bodo nosilci na šraufani s strani proizvajalca, certificirani in hkrati sprobana tudi vsa elektrika za vse medicinske aparate, ki so priklopljeni v ta helikopter, da to deluje. Z gospodom Kinkom, v soočenju sem ga vprašal glede nadomestnega helikopterja. Je rekel, ja, imamo, a ne. Tako da en cajt se deklarirajo ti trije helikopterji, ki jih policija že ima, krasne mašine, zmogljive, brutalne za njihove potrebe, ampak žal HNMP v Evropski uniji ne dela s tako prestižnimi in dragimi helikopterji, ampak so si za svoje delo izbrali cenejši, bolj racionalen model, ki je cenejši za vzdrževanje, cenejši za letenje, tišji.

Ker, a veste, kvaliteta življenja ljudi okoli UKC, ki pristaja glasen vojaški helikopter, je zelo problematična, verjemite mi, in ni vseeno ali pristaja tiho helikopter, ki je glasen toliko kot šleper pri 50 na uro, ali pa velika neka večnamenska mašina. Tako da glede nadomestnega helikopterja je gospod Kink rekel, da imajo v hangarju Agusta A 109; žal ta helikopter ni ustrezen za to dejavnost, kar lahko potrdi tudi stroka. In veseli me, da me je stroka podprla. Tukaj bi gospe državni sekretarki z Ministrstva za notranje zadeve, ki je v soočenju z gospodom Vrtovcem rekla, ja, pa to se en reševalec tam nekaj izmišljuje. Ta en reševalec je del sistema in tega enega reševalca je stroka podprla. Glede standarda, ta standard, ki je zahtevan, da mora helikopter ustrezati normativu EM(?) 13 718, ta normativ, tisti, ki ga poznajo pove, da mora biti za glavo pacienta prostor za oskrbo dihalne poti oziroma za ventilacijo ali pa cisterno ventilacijo. V razpisu se zahteva prečna nosila, prečna, to se pravi pri enih vratih je glava, pri drugih vratih je noga in ta kriterij tukaj ni izpolnjen. Jaz sem to gospodu Kinku tudi rekel in je on dvignil roke, je rekel, glejte, jaz to ne vem, meni so Italijani garantirali, da stvar odgovarja. Ja, mogoče odgovarja, če so nosila nameščena vzdolžno, kar je pa spet kontradiktorno z zahtevo iz razpisa, se pravi, razpis nekako ni skladen z zahtevami stroke. Če imate nosila vzdolžno potem pa ne morete izvajati vitlanja. V razpisu nisem našel zahteve za roll-in nosila oziroma "power load" nosila. "Power load" ni zahteva Roberta Sabola in preferenca Roberta Sabola. "Power load" je sistem, ki ga UKC že uporablja, in to nisem izbral jaz. "Power load" je sistem, ki ga otroška kirurgija že uporablja in UKC Ljubljana ima dve namenski vozili samo za prevoz inkubatorja, ki ta sistem noter ima. Torej, ali se bo lahko vozil inkubator? Ja, ne. To, kar zdaj uporablja otroška kirurgija, ne in ne zavajajmo. Če se bo kupovalo nekaj drugega, okej, ampak trenutno ta razpis ne bo kompatibilen s trenutno opremo, s katero razpolaga UKC.

Tako, da že zdravstvo samo tukaj je reklo, da bo to pač večnamenska konfiguracija, se pravi, če je večnamenska potem ni namenska in tudi če bi želeli voziti inkubator, je potrebno specificirati in mora biti v razpisu navozna plošča za inkubator po standardu EM(?) 13 976/1, katere pa v razpisu ni.

No, toliko bi jaz za začetek z moje strani. Se pravi, vprašanje ali bo denar racionalno porabljen? Bojim se, da ne, zato ker vse temelji na predpostavkah, če in ko. Baz ni, gospod Poklukar je rekel, da se novači kader na strojni fakulteti, glejte, to je tako, kot da bi nekdo, ki ima srčno kirurgijo, šel novačiti kader na medicinsko fakulteto, nekdo, ki pride s faksa nima izkušenj in se mora še "ohoho" od tega naučiti, da bo srčni kirurg, on sicer ima titulo, da je zdravnik, ne bo pa srčni kirurg in te ljudi, se pravi, očitno je spet nekaj na predpostavkah, če in ko, očitno kadra ni, če se tukaj govori o zaposlitvi 28 ljudi, da je ta razlika od nakupa helikopterja, kajne, gre za nakup baze za zaposlovanje novih ljudi in tako naprej. Kadrovski bazen tukaj je prazen in vprašam vas, kaj se bo zgodilo, če tega kadra ne bodo dobili? Kupili bomo dva helikopterja, glede na to, da tri take že imamo, kajne. Ti helikopterji itak že izvajajo HNMP in ne vem, zakaj se toliko mudi z nakupom. In pri tem nakupu se nihče ni vprašal glede hrupa. Nihče se ni vprašal, nihče v tenderju ni vrednotil zanesljivosti in razpoložljivosti ki izhajajo iz analize servisnih intervalov in potrebnih ur do določenih servisov, kajne. Tukajle, recimo, če malo pogooglate, pa jaz ne bom zahajal v področje aviacije, a veste, ker jaz sem pač samo zdravstvenik, kajne? Ampak, če greste pogooglati, imam tule papir, primerjava stroškov najbolj pogostega helikopterja v Evropski uniji, ki se ga uporablja, ne bom uporabljal tipa, ker ne želim delati nobenemu reklamo, in tipa, ki ga je izbrala Slovenija, je razlika v operativnih stroških 25 procentov. S tem, da je ta helikopter, ki se ga bo kupovalo, bistveno bolj zahteven za servisiranje, bistveno bolj pogoste intervale ima, pa za letenje dražji, ker je majčkeno večji in pokuri več goriva.

No, tako da mislim, da ste si zdaj ustvarili neko sliko, kjer smo. Ko mi boste pa odgovorili na vprašanje, če je, če se je upošteval v celoti pravilnik o HNMP, potem imam pa še eno podvprašanje oziroma eno dejstvo, ki ga pa ne bi še zdaj razkril, pa naj bo to jagoda na vrhu te torte, kajne. Kogar pa zanimajo ti operativni stroški, javno dostopen podatek na stricu Googlu, ki potrjuje to, kajne, kar sem povedal, pa samo še tri stavke glede barve, če smem. Barva ni pomembna. Barva je pomembna, kajne? Policija se je prav potrudila, da je pogooglala neke evropske prevoznike, ki so beli, pa so mogoče belo plavi, pa belo oranžni. Glejte, ne se slepiti in ne rabimo se zavajati, kamorkoli okoli pogledamo, Avstrijec je rumen, pa nekaj jih je belo rdečih, kajne, Madžar je rumen, Hrvat je rumen, Nemec Adak je rumen, je rumen in večji del Evropske unije operira na rumenih helikopterjih in nam kot reševalcem je važno, da imamo neko celostno podobo in če imamo predpis, se pravi, obstaja predpis, evropska norma za barvo reševalnih vozil, jaz bom rekel, pametnemu zadosti, kajne, če je predpisano, kakšen naj bo avto, ali je treba ekstra pisati, kakšen naj bo motor? Ali je treba ekstra pisati, kakšen naj bo helikopter? Nekaterim je to kristalno jasno.

In še glede delovanja helikopterjev v Nemčiji, policijskih, imam mail, sem dol mailov in sem dobil zanimiv odgovor. Ja, nemška policija pa ne policija, notranje ministrstvo, izvaja HNMP v Nemčiji v 12 bazah, ampak pod enakimi pogoji kot ostali civilni prevozniki, z oranžnimi helikopterji. Helikopter, ki ga je kazal gospod King in gospod Poklukar včeraj, ni reševalni helikopter, pride pa namesto prometne nesreče delati policijske naloge in ta helikopter je opremljen z vitlom. Ja, zakaj? Ker gre mogoče kdaj tudi pomagati v hribe. To, da ima helikopter gor vitel in da vitla helikoptersko vrečo, ne pomeni, da je delal nalogo HNMP. Pač pa je mogoče delal nalogo GRS, ki s HNMP nima nič.

Tako, da veliko zavajanja je bilo v tem tednu in želim, da javnost to izve. Še enkrat, govorimo strogo o HNMP, ki je namenska dejavnost, 24/7 in skrbi za to, da naši slovenski davkoplačevalci preživijo, ker nenazadnje jim in pa nam to tudi pripada. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo pa državni sekretarki, izvolite.

Spoštovani, lepo pozdravljeni tudi z moje strani!

Hvala lepa za besedo.

Ja, se strinjam, ne zavajajmo, zato najprej gremo k dejstvom. Vlada Republike Slovenije je v mesecu juniju 2024 sprejela sklep, s katerim je določila, da bo slovenska policija opravljala helikoptersko nujno medicinsko pomoč, medbolnišnične prevoze in prevoze inkubatorjev kot državno aktivnost in v ta namen je Vlada Ministrstvu za notranje zadeve naložila, da kupi dva namenska helikopterja. Že naložila je, da kupimo namenska helikopterja. Zdaj, ker ste izvajali, da že samo to dejstvo, da gre za medbolnišnične prevoze, prevoze inkubatorjev, da to že samo po sebi izkazuje večnamenskost, naj vam povem, da helikoptersko reševanje, ki je edino opredeljeno v uredbi komisije, to opredeljuje, kadar je potreben takojšen in hiter prevoz medicinskega osebja, sanitetnega materiala, bolnih ali poškodovanih oseb in drugih neposredno vpletenih oseb. Torej, ne glede na ta zapis, v našem sklepu to vse skupaj zajema hitra nujna medicinska pomoč. Tako da tudi to pove stric Google.

Torej, kot je bilo rečeno, je Ministrstvo za notranje zadeve k nalogi takoj aktivno pristopilo. Tako smo že, 15. 10. je Vlada Republike Slovenije uvrstila v načrt razvojnih programov nakup dveh namenskih helikopterjev, potem v začetku decembra je bilo v načrt razvojnih programov uvrščena ureditev prostorov na letališču Brnik in pa Maribor, 11. decembra je bilo objavljeno javno naročilo. Razpisna dokumentacija je bila usklajena in potrjena tudi s strani Ministrstva za zdravje, za 20. januarja pa je bil določen rok za odpiranje ponudb.

Naj ob tem povem, da so ob tem potekale še vzporedne aktivnosti. Takoj po sklepu Vlade je minister prestopil na Fakulteto za strojništvo z namenom vzpostavitve strateškega sodelovanja med policijo in fakulteto. V avgustu sta bila objavljena dva delovna mesta za zaposlitev pilotov za potrebe HNMP. Objavljena so bila tudi tri delovna mesta za zaposlitev letalskih tehnikov za potrebe HNMP in konec decembra je bil že podpisan sporazum med policijo in Fakulteto za strojništvo, strojništvom z namenom zaposlovanja dodatnih kadrov neposredno po zaključku študija. Tako, da 20. januarja, torej v ponedeljek je bil rok za odpiranje ponudb. Prispela je, zaenkrat vemo, ena ponudba, ki bo šele ovrednotena s strani komisije, tako da se bo šele v nadaljevanju videlo ali je v celoti ustrezna ali ne. Mogoče na tem mestu bi bilo za izpostaviti, mi zaenkrat nismo še ničesar kupili, nismo izvedli še nobene transakcije, ker je postopek že v teku, pa se izvajajo že, bom rekla, nekakšne špekulacije, da smo karkoli naredili v škodo slovenskih davkoplačevalcev. Ostro zavračamo to, da je bil razpis kakorkoli prirejen s strani morebitnih ponudnikov. Nismo prejeli prav nobene pritožbe na objavljeno razpisno dokumentacijo, zdaj, koliko ponudnikov pa se prijavi, pa ni odvisno od samega razpisovalca. Kot že rečeno, pri oblikovanju kriterijev je sodelovalo tako letalska kot medicinska stroka, upoštevala se je vsa zakonodaja. V razpisni dokumentaciji je bila zahtevana tudi določena medicinska oprema za kabino, tako da gre za tako imenovano medicinsko konfiguracijo kabine. Vse to izkazuje, da smo ves čas vztrajali in zahtevali pri namenskosti. Večkrat je bilo že poudarjeno, da se ta helikopter ne bo uporabljal za policijske aktivnosti, pa vendar je vedno znova to preslišano. Prav tako glede vrednosti celotnega projekta, ki je malo manj kot 50 milijonov, to ni samo vrednost dveh helikopterjev, kar je bilo tudi marsikje zaslediti, ampak gre to za nakup dveh helikopterjev, usposabljanje, dveletno vzdrževanje, ureditev dveh baz in pa tudi za zaposlovanje novega kadra; to je samo ocenjena vrednost celotnega projekta. Tako da Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Ministrstvom za zdravje ves čas vodi aktivnosti v smeri nakupa dveh namenskih helikopterjev. Zdaj, zakaj je, bom rekla, prevozniški del pod okriljem policije? Tudi med drugim zaradi tega, ker je policija že prevoznik in ima ustrezen sistem za vodenje plovnosti in vzdrževanje helikopterjev, odobren tudi od Agencije Republike Slovenije za civilno letalstvo, prav tako pa ima letalska policijska enota letalsko šolo, ki je odobrena od Agencije Republike Slovenije za civilno letalstvo. Zdaj, kakšna medicinska oprema naj bi bila potem v helikopterjih, pa bo v ločenem postopku to naročilo izvedlo Ministrstvo za zdravje, ko bo znan tip izbranega helikopterja. Ta oprema bo last Ministrstva za zdravje in bo Ministrstvo za zdravje tudi z njo upravljalo. Zdaj, trenutno je seveda zadeva zastavljena tako, da se bosta uredili dve bazi, je pa Ministrstvo za notranje zadeve tudi skupaj z Ministrstvom za zdravje, nikoli ni nasprotovalo temu, da bi bila v nadaljevanju, če se bo izkazala potreba, vzpostavljena tudi tretja baza, ampak nekje moramo začeti in začenjamo z dvema bazama. Seveda če bo v nadaljevanju se izkazala potreba, bo vzpostavljena tudi tretja baza. Temu nismo nikoli nasprotovali.

Tako, da zaključujem s tem, da vsakemu, ki mu je res mar reševanje človeških življenj, mora biti zadovoljen, da se je v tej državi to področje po toliko letih končno začelo sistemsko urejati, in sistemsko urejati se je začelo zdaj. In tukaj konstruktivno sodelujemo z Ministrstvom za zdravje, tako da na tej točki bom rekla, bom jaz zaključila. Če pa, imam pa s sabo tudi generalnega sekretarja Ministrstva za notranje zadeve Erika Pagona, ki bo odgovoril na vaša vprašanja v zvezi s finančno konstrukcijo, v kolikor, in pa predstavnike letalske policijske enote, ki bodo odgovorili na tehnična vprašanja oziroma karkoli bolj natančnega glede letalske stroke, zato bi v takem primeru prosila, če jim daste besedo. Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala, državna sekretarka.

Zagotovo vam bomo dali besedo, ste pa zdaj v svojem nagovoru odprla še več vprašanj, kot smo jih imeli pred samo sejo. Ampak najprej, kako se sistemsko rešuje? Sistemsko se rešuje na drugačen način situacijo, kot pa v Denis Avdić šovu v jutranji oddaji preko partnerice predsednika Vlade. Ampak se sistemsko rešuje tako, da se že dolgo časa vidi, kakšna je situacija in ta situacija je slaba na tem področju, in da ne bo pomote krive so tukaj vse vlade za nazaj, da se to v preteklosti ni rešilo, ampak sistemsko se rešuje drugačen način kot v okviru nekih jutranjih oddaj. Ste pa odprli, ste pa odprli ogromno vprašanj, tudi, najprej, rečeno je bilo, da smo dobili namenski helikopter, ampak bomo še izvedli razpise, da bo potem rata namenski, ampak bomo potem odprli naprej diskusijo, ko bo na to stran prišla, še vprašanja.

Bi pa zdaj dal besedo jaz agenciji, ker me je gospod Schnabl obvestil, da morajo po eni uri, to pomeni čez 20 minut, oditi. Bi dal besedo agenciji zaradi tega, ker pa imam jaz osebno par vprašanj za njih oziroma samo, mislim, da dve vprašanji, bi že kar zdaj postavil, če lahko, vprašanja, da ne boste potem nas čakali, če se vam mudi potem naprej, samo za to gre, da smo in verjetno, da tudi sami veste, na kaj se bo nanašala vprašanja, in sicer na uredbo 965(?) 2012, se pravi gre za edino veljavno pravno podlago, ki opredeljuje tudi izvajanje nujne medicinske pomoči in sami veste, kot človek, ki je dolga leta delal na tem področju in kakšne so zahtevane stvari glede spričevala prevoznika, operativne licence in tako naprej. In tukaj imam v bistvu eno kratko vprašanje, ali je ta koncept, ki je predstavljen v skladu s sklepom Vlade, pa koncept, ki ga je predstavila tudi državna sekretarka, v skladu z uredbo 965/2012? Govorimo, ali je popolnoma v skladu

s to uredbo, se pravi tukaj mislimo tudi glede nadzora, tudi glede ostalih predpisov, zlasti pa res glede nadzora, tudi, ali so inšpektorji usposobljeni za nadzor tovrstnih novih baz, v skladu s to regulativo in ali je predviden nadzor izvajanja nujne medicinske, helikopterske nujne medicinske pomoči glede na dejstvo, da pač drugega nadzora tukaj ni.

Zakaj govorim o tej uredbi 965? Zaradi tega, ker, ali je ta dikcija, ki je bila tudi zdaj izrečena, da policija lahko izvaja, se pravi ta medicinski del, v skladu z letalskimi predpisi? Zdaj, tukaj imamo že več dopisov Vlade, da ne bo pomote, iz preteklosti, gre za državni pač organ, ki mora imeti neko, bi rekli po domače, neko špuro, recimo en tak dopis in tako mnenje Vlade je bilo leta 2013, glede, ja, mislim, da leta 2013, potem je tudi eno mnenje Evropske komisije iz leta 2013 26. 9. pa tako naprej.

Se pravi, mene res zanima to, opredeljevanje 965/2012 in tukaj morate biti previdni v dikciji kajne. Premalo bo reči samo to je v skladu s to uredbo z regulativo, zaradi tega, ker je Vlada sprejela tak sklep.

In tukaj mislim, da so tudi mnenja letalske stroke zelo, zelo jasna.

Dobro jutro z moje strani!

(Miha Schnabl, direktor Agencije za civilno letalstvo.)

Pričakovano vprašanje. Zdaj tako, ko sprašujete o uredbi 965, ko je izvedbena uredba osnovne uredbe, se pravi "basic regulation" 1139, po kateri omogoča neka izjema odstop, recimo, od evropskih pravil, uredba omogoča, da za določene dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu, da država te dejavnosti opredeli kot državno aktivnost. Posledično jo izvzame iz prava EU. Taka ureditev je v Sloveniji in takšno je bilo stališče ves čas. V preteklosti je to že izvajala policija, potem je na neki točki, mislim, da če se prav spomnim, s sklepom vlade bilo to opredeljeno kot državna aktivnost, ki jo izvaja vojska. Zdaj s sklepom iz junija 2024 je pa Vlada, se pravi, dodelila to policiji. Sistem v smislu regulative oziroma pravnega okvirja ostaja enak, to je državna aktivnost. Posledično se ne pojavi vprašanje skladnosti z 965, zaradi tega, ker osnovna uredba daje možnost, da se izvzame te dejavnosti iz prava EU.

Zdaj, v preteklosti so posamezni komercialni prevozniki, ki so želeli to opravljati kot komercialna dejavnost v zvezi s to odločitvijo Vlade, iz preteklosti no, ne iz 24., iz leta 2024, že javljali Evropski agenciji, ki je naš nadzorni organ. Agencija za civilno letalstvo je v dvoletnih ciklih nadzorovana v celoti s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu in v preteklosti, ko se je to vprašanje že izpostavilo, je bila tudi Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu o tem obveščena in je agencijo povprašala po tem. V letu 2022 je komunikacija potekala in je agencija pojasnila, da je ta del dejavnosti opredeljen kot državna aktivnost, se pravi, inšpektorju EASE(?), temu istemu inšpektorju, ki je v letu 2024 opravljal področje nad…, nadzor nad tem področjem v agenciji, nad področjem letalskih operacij in licenciranja osebja. Še enkrat, isti inšpektor EASE, ki je poizvedoval o ureditvi HEMSA oziroma HNMP v Sloveniji, je v lanskem letu opravljal nadzor na agenciji ravno na področju letalskih operacij, kamor spada tudi HEMS.

V tem delu agencija ni bila nadzorovana in meni to potrjuje, da so bila stališča pravilna, ker če bi bil to problem, bi ta isti inšpektor, ki je dve leti nazaj komuniciral na to temo, seveda naredil na tem področju tudi nadzor, tako da to bi bilo zdaj moje pojasnilo, če imate kakšna druga vprašanja, konkretna, lahko še pojasnimo, drugače pa, aja, glede nadzora ste še vprašal. Trenutno to področje ni nadzorovano s strani agencije z novim Zakonom o letalstvu. To pa, gospod predsednik, pa bivši minister, ker sem bil jaz tudi, vodil sektor za letalstvo takrat, ko ste bili vi minister, se spomnite te debate v zvezi z nadzorom agencije nad državnimi aktivnostmi, konkretno policije? Z novim Zakonom o letalstvu bo agencija pridobila tudi pristojnost nadzora nad takimi vrstami operacij, ki niso visoko rizične v smislu policijskih operacij, ki jih pa ne bo nadzirala, ampak konkretno HEMS, z novim zakonom bo, ki ga bo izvajala policija, nadzorovan tudi s strani Agencije za civilno letalstvo, ja, se pravi, z naslednjim letom.

Glede usposobljenosti letalskih nadzornikov na agenciji, agencija mora, letalski nadzorniki, zdaj tako, letalski nadzorniki na agenciji so že usposobljeni za nadzor nad HEMSOM, v smislu komercialne operacije in agencija bo certificirala vsakega prevoznika, ki bo želel biti, imet "approval" za HEMS, za HNMP. Agencija ne bo zavrnila vloge in ga ne bo, ne bo zavrgla vloge. Kako je pa to organizirano v sistemu, kdo pa dobi tisto pravico, da to izvaja, to pa ni odvisno od agencije, to je pa pač odvisno od MZ-ja, kajne, oziroma Vlade.

Tako, da nadzorniki, o tem gotovo, bo nadzor. Jaz mislim tudi, da se je agencija izkazala tudi zdaj za to sečnjo, če lahko malo dodam. Mi smo opravili dva nadzora v tem času in smo, probamo biti res aktivni, da so inšpektorji veliko na terenu, tako da gospod predsednik, če imate še kakšno drugo vprašanje.

Ne, glejte, saj, samo komentar. Končno imamo ta Zakon o letalstvu, mislim, da je zdaj v proceduri, kajne…

Ne, sprejet in… / nerazumljivo/ / govorita hkrati/