Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!

Pričenjam 84. redno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo s pooblastilom naslednje članice in člani. Najprej opravičila, in sicer prejel sem opravičila poslanca Žana Mahniča, poslanca Jožefa Horvata in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca, poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Janeza Janšo. Lepo pozdravljam vse navzoče na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

17. 1. Ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 3.a

Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 3a.

Glasujemo. Zdajle prekinjam glasovanje. Smo? Torej še

ponavljam glasovanje glede širitev dnevnega reda s točko 3.a. Navzočih je deset poslank in poslancev Odbora za zunanjo politiko, za je glasovalo deset, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) Proti? (Nihče.)

Tako ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA VARNOSTNE RAZMERE NA BLIŽNJEM VZHODU. Naj pojasnim, da sem z dne 6. 1. prejel predlog poslanskih skupin koalicije, torej Poslanske skupine Levica, Svoboda in Socialni demokrati za uvrstitev te točke dnevnega reda na redno sejo. Nato so o predlogu odločali članice in člani odbora in ga potrdili, zato sem na podlagi 50. člena Poslovnika to točko danes uvrstil na sejo. Gradivo k tej točki ste prejeli, zato dajem najprej besedo poslanki Nataši Sukič, da v imenu predlagateljev predstavi gradivo. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo predsednik. Dobro jutro. Lep pozdrav ministrica in vsi tukaj prisotni gostje in kolegi poslanci in poslanke!

V koaliciji smo predlagali širitev točke dnevnega reda zaradi nevzdržnih okoliščin, ki vladajo, kot vemo, že več kot leto dni na okupiranih palestinskih ozemljih in ne samo v Gazi, ampak tudi na Zahodnem bregu. Brutalnost izraelskega režima je dosegla popolnoma nov obraz, medtem ko so največji svetovni akterji na žalost ostali nemi in gluhi za reševanje te res krize, kot je, ne vem kdaj smo, ne pomnimo, kdaj smo jo videli v takšnih razsežnostih. Ne bom navajala števila smrtnih žrtev v okupirani Palestini, o tem itak smo že mnogokrat govorili in te številke so strahotne in se še povečujejo. Govorijo pa nam predvsem o eni stvari, da država Izrael načrtno izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom ter serijo drugih vojnih zločinov. In vse to s tiho podporo tistih velesil, ki bi največ lahko naredile, da do tega genocida ne bi prišlo, pa žal niso. Republika Slovenija je tu seveda v popolnoma drugačnem položaju, smo majhna diplomacija, kar pa ne pomeni, da nimamo moči. Ravno zaradi dolgoletnih mirovniških stališč Republike Slovenije smo v mednarodni skupnosti prepoznani kot načelna država, ki ni vedno tiho in to držo, vsaj kar se tiče palestinskega vprašanja v zadnjih dveh letih smo samo še dodatno okrepili. S priznanjem Palestine, ki jo je skrajna desnica želela na vsak način zaustaviti, nenazadnje, tudi s izpodbijanjem sklepa o priznanju pred Ustavnim sodiščem, smo pokazali in znova dokazali, da smo kot država v klubu načelnih in pa tudi pogumnih, da smo na pravi strani zgodovine. A samo priznanje ni dovolj. Tega se vsi zavedamo. Država Izrael deluje s posmehom do vseh mednarodnih institucij, začenši z Združenimi narodi, zato je vsak mehek pritisk v obliki pozivov in načelnih stališč žal premalo. Izraelski vojaški in genocidni stroj lahko zaustavijo izključno resni pritiski, tako diplomatski kot ekonomski. Naj ob tem samo še omenim čisto zadnje dogajanje, kot vidimo, prišlo je sicer zaenkrat do premirja v Gazi, ampak to ne zaustavlja Izraela, da ne bi tolkel po Jeninu in torej po Zahodnem bregu in tam sejal smrt med Palestinci, ker je pač dogovor samo o Gazi. In to nam tudi lahko pravzaprav marsikaj pove. Zato predlagam, da opravimo razpravo o tej predlagani točki dnevnega reda s pripadajočimi sklepi in jih bom zdaj navedla in jih čisto na kratko utemeljila, potem pa seveda upam, da se odvija neka konstruktivna razprava.

In sicer predlog prvega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko pozdravlja dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi ujetnikov med Izraelom in Hamasom, ki je bil dosežen 15. januarja 2025 v Dohi." Naj to malo obrazložim. Kljub veselju Palestincev v Gazi ob novici o doseženem dogovoru o prekinitvi ognja je po dogovoru Izrael v napadih ubil okoli sto civilistov, od tega nekaj deset celo po preložitvi začetka prekinitve ognja, ko bi ta morala že stopiti v veljavo. Prve faze prekinitve ognja zajemajo izmenjavo izraelskih talcev pod nadzorom Hamasa za palestinske zapornike pod nadzorom Izraela. Če ne bo zapletov, lahko prekinitev ognja postane trajna, kar seveda pozdravljamo. Vsekakor pa to ne pomeni konca muk in trpljenja Palestincev zaradi izraelskih politik apartheida, ki so bile že pred tem in ki so pač tam permanentno že zelo dolgo. In kot sem omenila prej, zadeve krvavi ples se nadaljuje na Zahodnem bregu ne glede na vse.

Predlog drugega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da preučita možnosti uvedbe nadzora gospodarske dejavnosti in prepovedi trgovanja med Republiko Slovenijo in nezakonitimi naselbinami na okupiranem ozemlju na Zahodnem bregu." Naj to obrazložim: ena od možnosti za pritisk na Izrael je uvedba strogega nadzora nad trgovanjem z izdelki, ki prihajajo iz okupiranih ozemelj. Izrael s svojo politiko koloniziranja namreč vztrajno širi nezakonite naselbine ter si jih prisvaja in smatra kot svoje nacionalno ozemlje, kar je okupacija ozemelj v nasprotju z Ženevskimi konvencijami, zato ne bi smeli dopuščati kakršnekoli gospodarske aktivnosti s takšnimi ozemlji. Po domače povedano, na Zahodnem bregu je Izrael okupacijska sila, okupator, in o tem govori ta sklep.

Predlog tretjega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko pozdravlja odločitev Vlade Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija kot podpisnica Rimskega statuta v celoti spoštovala odločitev mednarodnega kazenskega sodišča ICC o nalogih za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahu, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohammeda Daifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti." Naj obrazložim: številne države, čeprav podpisnice Rimskega statuta, so se odločile javno napovedati, da bodo nalog Mednarodnega kazenskega sodišča ignorirale. Prav je, da se je Republika Slovenija odločila, da v polni meri spoštuje mednarodne organizacije, katerih članica je.

Predlog četrtega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da preuči in okrepi možnosti za diplomatski pritisk na državo Izrael v okviru suverenih pristojnosti Republike Slovenije in v okviru Evropske unije s ciljem trajne prekinitve vojaških spopadov in zagotovitve humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi."

Torej naj še to obrazložim. Kot sem uvodoma govorila o tem, da je potrebno storiti več sem v prvi vrsti imela v mislih sankcije. Kljub vsem kršitvam mednarodnega prava Izrael uživa popolno protekcijo pred svojimi dejanji s strani Evropske unije, Združenih držav Amerike in ostalih velesil. Evropska unija ima z Izraelom celo sklenjen poseben trgovinski sporazum, ki je še zmeraj nedotaknjen, kakor da se genocid sploh ne bi izvajal. Ocenjujem, da mora Republika Slovenija narediti vse, kar je v njeni izključni moči, in tudi vse, kar je v njeni moči kot članice Evropske unije, da se uvede dodaten pritisk na državo Izrael s ciljem prenehanja kršitev mednarodnega prava in trajne prekinitve vojaškega delovanja v Palestini.

Predlog petega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Vladi Republike Slovenije, da odločno pristopita k diplomatskemu ukrepanju za zaščito agencije Združenih narodov za Palestince UNRVA, ki predstavlja hrbtenico humanitarne pomoči v Gazi." Obrazložitev: Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu. UNRVA je edini vir hrane, zdravil in ostalih osnovnih potrebščin dvema milijonoma Palestincev v Gazi, ki se soočajo z lakoto in širjenjem bolezni zaradi nehumanih razmer v begunskih taboriščih in ruševinah naselij. Med civilnimi žrtvami izraelskega genocida nad Palestinci so tudi zaposleni agencije, katere delo je močno oteženo zaradi izraelskih napadov in blokad usmerjenih proti humanitarni pomoči. Namerno stradanje civilnega prebivalstva je po mednarodnem humanitarnem pravu vojni zločin. Združene države Amerike in mnoge evropske države so tekom trenutnega konflikta večkrat začasno suspendirale financiranje agencije. Izjemno razočaranje predstavlja odločitev Švedske konec decembra 2024, da trajno prekine financiranje agencije, kljub temu, da je med največjimi financerji agencije, kar pomeni hud udarec za nadaljevanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.

In še zadnji, šesti predlog sklepa je: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da se zavzema za enotni pristop Evropske unije pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu režima Bašarja al Asada." Naj še to obrazložim, veliko članic Evropske unije se je po padcu Asada odločilo avtomatsko zavračati vse prošnje za azil s strani sirskih državljanov. Glede na razmere v Siriji za to ni nobenega razloga. Saj je varnostno stanje v državi nestabilno, zato je smiselno, da si Evropska unija prizadeva za enoten pristop, ki ne bo neracionalno restriktiven.

Tako da toliko zaenkrat z moje strani. In hvala predsednik za besedo.

Hvala lepa. Želi besedo tukaj ministrica za zunanje in evropske zadeve, gospa Tanja Fajon. Izvolite.

Hvala lepa predsednik odbora. Pozdravljeni poslanke in poslanci, vsi navzoči na seji. Verjamem, da je bila za vse ali ne samo ta kratka noč tudi jaz sem se vrnila s poti Kijev-New York sinoči pa je tudi odlična priložnost in hvala predlagatelju za to razpravo, ki je vedno izjemno primerna in izjemno na mestu. Lahko poročam tudi iz prve roke, z razprave v Varnostnem svetu v ponedeljek v New Yorku, ki je bila pod predsedujočo Alžirijo namenjena ravno prekinitvi ognja v gazi prvi izpustitvi, izmenjavi talk in pa političnih zapornikov.

Zdaj, jaz se tu absolutno strinjam z oceno, da smo več kot leto dni v Gazi tudi na Zahodnem bregu priča eni krvavi brutalnosti, izživljanju nad civilnim prebivalstvom, kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, tudi zločinom, ki so jasna znamenja genocida, in da je Slovenija, kot ste sami rekli, resnično z vsemi svojimi aktivnostmi za zaščito prebivalstva civilnega, za večjo humanitarno pomoč in tudi s priznanjem neodvisne in suverene Palestine naredila vse, kar je bilo v naši moči, da smo na pravi strani zgodovine in to nam priznavajo resnično naši partnerji in zavezniki, tako v Organizaciji Združenih narodov z vsemi potezami, ki smo jih delali in tudi posebej v arabskem svetu. Sem pa imela eno res lepo priložnost, skoraj 1 uro, govoriti z generalnim sekretarjem Guterresom v ponedeljek v New Yorku, ki se je spet zahvalil za držo Slovenije ob tej brutalnosti v Gazi in na Bližnjem vzhodu, z vsem kar smo naredili. Seveda se strinjam tudi z oceno, da bo treba narediti še bistveno več in da bo tu Slovenija morala biti izjemno aktivna in tudi je aktivna. Če grem najprej po točkah. Seveda smo pozdravili to prekinitev ognja, dogovor tudi zahvala vsem akterjem, ki so bili od Katarja, Egipta, ZDA vpleteni v sam dogovor, ki pa je izjemno krhek. Vidimo, da se danes nadaljujejo izraelske operacije na Zahodnem bregu. Naprej v Gazi je krhko premirje. Druga, tretja faza ostajata še močno nejasni. Veliko je vprašanj, ali bo to krhko premirje tudi vzdržalo in to je danes tudi največja skrb. V to smer je šla tudi ponedeljkova razprava v Varnostnem svetu s pozivom vsem akterjem, da mora to premirje vzdržati, vzdržati, da vodi v neko trajno premirje in trajen mir na samem Bližnjem vzhodu. Zdaj seveda je veliko olajšanje, veliko upanje ob tem dogovoru, ob izpustitvi talk in pa tudi političnih zapornikov. Tudi dodatna humanitarna pomoč, ki zdaj prihaja v Gazo, je močno cenjena, je pa vse zdaj pod vprašajem, kaj pomeni za javno strukturo, za dobavo zdravil, za dobavo hrane. Ljudje, ki se vračajo na sever Gaze pripovedujejo zgodbe, da praktično ni več pogojev za življenje. Torej sama obnova, same možnosti za neko normalnost so izjemno omejene. Mi se veliko ukvarjamo tudi s tem, kako bi izgledal tisti dan po tem. Rešitev dveh držav je še vedno zelo prisotna tudi v globalnem zavezništvu, ki je bilo sprejeto v Organizaciji združenih narodov. Jaz sem tudi v ponedeljek ponudila spet, da smo pripravljeni v Sloveniji gostiti eno tako zasedanje, kjer bi se aktivno ukvarjali s tem, kako res zagotoviti to rešitev dveh držav, ki bi edina kot jamstvo vodila v mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Danes obstaja velika skrb, kaj se bo zgodilo z UNERVO, torej s humanitarno pomočjo civilistom. V nedeljo naj bi začel veljati izraelski zakon. Pozvala sem spet, naj Izrael, in tu je velik pritisk na izraelske oblasti, ne uveljavi zakona. Tudi z generalnim sekretarjem Guterresem sva se pogovarjala o možnosti, ali lahko UNOVA kljub temu deluje naprej, vsaj v Vzhodnem Jeruzalemu, mogoče Zahodnem bregu, Gazi. Ker dejansko, če te možnosti ne bo več, na kar se UNVRA pripravljate, bo ogroženih izjemno veliko število. Ne govorim samo civilno prebivalstvo, šole, bolnišnice, skratka celotni ta javni del, ki zagotavlja varnost in zaščito prebivalstvu. To je ta hip izjemna skrb in neko upanje obstaja, da bi ura vseeno lahko v delih palestinskih ozemelj delovala tudi vnaprej, da ne bo prišlo do tistega krutega konca te edine organizacije, ki je pravzaprav nepogrešljiva za humanitarno pomoč v tem delu sveta. Slovenija je bila posebej pri UNERVI in to nam štejejo kot enega največjih dosežkov v lanskem letu izjemno aktivna. V Organizaciji Združenih narodov. Mi smo zbrali z našo iniciativo za podporo UNVRI več kot 120 podpisnic držav in kot za to dobili tudi izjemno priznanje, da smo zavezani tudi zaščiti humanitarni in civilnega prebivalstva in mednarodnemu pravu.

Zdaj, sami veste, da druga in tretja faza sta res manj razdelani. Tega dogovora, podrobnosti bodo dogovorjene v tej prvi fazi, pogajanja naj bi se začela po 16 dneh od začetka premirja. V načelu pa velja, da naj bi druga faza pomenila trajen konec vojne, ko bodo izpuščeni tudi zajeti vojaki, drugi moški ujetniki, preostale izraelske sile pa naj bi se umaknile iz Gaze, vključno z umikom iz Filadelfijskega koridorja. In v tretji fazi naj bi ostanke pokojnih talcev vrnili njihovim družinam. Začela naj bi se tudi obsežna obnova Gaze. In takoj po uveljavitvi premirja 19. januarja, kot je rečeno, je bila ta prva izmenjava. Moja informacija je, da druga izmenjava se pa že, kot kaže, za kak dan zamika. Tako da to so velike negotovosti, ki ostajajo in to premirje je res izjemno krhko. Mogoče naj omenim, da obstaja en žarek upanja v regiji z Libanonom, kjer so postavljene nove oblasti, tudi začasno premirje. Sirija je neka zgodovinska priložnost za svetlo prihodnost, vendar pa je tudi tam še kar veliko negotovosti, kako bo uspešna ta vključujoča mirna tranzicija v državi. Sama imam namen v kratkem obiskati tudi Libanon in Sirijo.

Zdaj glede, mogoče samo na kratko, ker je tu pristojno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kot ste sami v uvodu omenili, kaj lahko Slovenija naredi več. Mi smo ves čas tudi v Svetu za zunanje zadeve, torej Evropska unija, podpirali vse možnosti, ko je šlo ali za uvedbo ukrepov zoper politične oblasti, ki kršijo mednarodno pravo, pregledovali smo, kakšne so možnosti sankcij. Tu lahko povem, da ko gre za trgovino, da je vsebinsko sicer pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Gre za ukrepe trgovinske politike, vendar pa imamo tu žal precej zvezane roke, ker je to pristojnost Evropske unije. Če pa gremo v kakšne ukrepe, samo bilateralno je pa to treba izjemno dobro razdelati, možnosti so zelo omejene, še enkrat, ministrstvo zadeve že pregleduje, smo v stikih, mi pa bomo dali tudi svoje mnenje glede tega.

Glede ostalih točk, ki so omenjene, tudi aretacije Netanjahuja že prejšnjem našem skupnem odboru sem povedala kakšni so ti postopki prijetja v Republiki Sloveniji, da odloča na koncu Vrhovno sodišče, ampak da Slovenija kot pogodbenica rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča je dolžna sodelovati s sodiščem, spoštovati njegove odločitve in to smo tudi zelo jasno napovedali.

Tako da aktivni bomo ostali naprej, predvsem v pritisku na spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava, ustanovne listine Združenih narodov v delu, ko gre za nadaljnjo politično arhitekturo, kako zagotoviti rešitev dveh držav, torej tisto naslednjo fazo samega dogovora. Slovenija je tu v krogu, res zelo ozkem krogu držav Evropske unije, ki ima proaktivno samozavestno držo, ki je, kot sem prej omenila, res izjemno cenjena in to bomo delali naprej. Si pa jaz srčno želim, da bi to premirje resnično delovalo na prvem mestu, da se ti brutalni zločini in tudi odgovornost bo treba prej ali slej preiskovati, zares končajo. Hvala lepa.

Hvala. Lepa. Tudi vam. Želi besedo Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport? Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, tudi lep pozdrav vsem ostalim prisotnim!

Mi smo glede na sklic seje smo en del naloge mislim, da že opravili in zato dovolite, da vam podam nekaj tehničnih informacij. Zavedamo se, da vstop v Evropsko unijo pomeni, da smo del pristojnosti prenesli na Evropsko unijo in če kaj, smo prenesli pristojnosti kar se tiče trgovinske politike, tako da Evropska unija večinoma ne sprejema ukrepe na področju trgovinske politike, sprejema sporazume z drugimi oziroma s tretjimi državami in tudi omejitve vedno na ravni Evropske unije. To je prvo dejstvo, so pa izjeme. In to bom kasneje tudi povedal.

Dovolite, da vam podam tudi nekaj statističnih informacij, o čem sploh se pogovarjamo, da bomo razumeli. Tukaj bi rad povedal, da ko boste pogledali baze podatkov se boste srečali s številkami, ki bo prvi občutek, da je nekaj narobe, ker so različne, gre pa za različen zajem. Ko opazujemo številke Statističnega urada Republike Slovenije o katerih bom govoril, vemo številke kjer je davčni zavezanec v Sloveniji. Če pa pogledamo Eurostatove številke, pa kjer je vstopno mesto Slovenija. Recimo, to poznate, to se najbolj vidi na primeru Kitajske, kjer imamo silne milijarde po enem zajemu uvoza, ampak to samo zato, ker je vstopno mesto Luka Koper in kupci tega niso v Sloveniji. Zato so dvojne številke, pa zajem je različen.

Kar se tiče številke če pogledamo, kar je sklep, povezano s trgovinsko menjavo z zasedenih področij so te številke, kar se tiče uvoza statističnega urada neznatne. Leta 2021 ni bilo zabeleženega uvoza, leta recimo 2023 slabih 2000 evrov. Ko smo pogledali, kaj je to, to so bili neki kipci. Do konca oktobra letošnjega leta ponovno ni bil zabeležen noben uvoz, bilo je pa nekaj naraščajočega izvoza. Ko pogledamo, kaj je pa izvoz, gre v resnici stvari, ki vplivajo na človekovo zdravje. Medicinski pripomočki, zdravila, vakcine in podobno. Torej govorimo v resnici v izjemno, o izjemno majhnih številkah. Ker Slovenija nima izkušenj, da bi sprejemala enostranske trgovinske omejitvene ukrepe, kakor tudi večina ostalih evropskih držav nima, smo se povezali s pravniki v Bruslju, tudi na našem stalnem predstavništvu, kontaktirali smo tudi nekaj držav, kjer je po informacijah bilo več ukrepov, bi naj bilo več ukrepov izvedenih, gre za Belgijo, Irsko in Španijo in do tega trenutka ugotavljamo, da omejitveni trgovinski ukrepi, pa nam dostopni podatki do tega trenutka nikjer niso bili uvedeni. So pa bili nekateri drugi ukrepi, kot recimo oglaševanje, pozivi potrošnikom in podobno.

Kje so odmiki evropskega pravnega reda? Da, načeloma so dovoljeni enostranski trgovinski ukrepi. Ti odmiki so del primarne zakonodaje in sekundarne zakonodaje, vendar so zelo natančno določeni. To govorim zato, ker smo tudi pogledali primer Francije, ko je enkrat uvedla s stališča javnega reda in je ministrstvo, in je Evropsko sodišče ukrep razveljavilo, ker se javni red kot takšen ne more, mora biti dosti bolj natančno obrazložen kadar se ukrep sprejme. Če povem nekoliko bolj enostavno, politični razlog ni razlog, da se uvede trgovinska omejitev. In ocena strokovnjakov v Bruslju je, da so možnosti, da bi katerakoli evropska država, če ne gre za skupni ukrep, uvedla omejitve enostransko da so neznatne.

Potem smo postavili vprašanje, kaj tudi narediti v primeru, kadar pride do uvoza v katerokoli članico, tudi v naše sosednje države in bi Slovenija ali katerakoli imela omejitev. V resnici, tu so pravila še bolj striktna. Ni možno omejiti zaradi politične odločitve. Recimo, če pogledamo s stališča našega ministrstva, ki je pristojno za varnost proizvodov, je možno omejiti samo, če gre za ogrožanje zdravja ljudi zaradi varnosti proizvodov. Torej, da je, ne vem, likalnik nevaren, ker bo prebila elektrika, to je tisti razlog, kjer se lahko omejitev enostransko uvede.

Tako da povzetek bi bil takšen, če se in ko se razmišlja o ukrepih, je pravilni pristop samo enotno ukrepanje na ravni Evropske unije, kjer pa ni trenutno soglasja. Ukrepi, ki bi jih želela Slovenija sama izpeljati ob tem, da so izjemno šibke pravne osnove, pa kljub vsemu terjajo potem še razgovor z Evropsko komisijo in tudi soglasje Evropske komisije. Torej to je razlog, da so strokovnjaki ocenili tovrstne postopke, da je možnost uspeha neznatna. Hvala za pozornost.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo in odpiram razpravo kolegic poslank in poslancev. Prvi se je prijavil Dejan Premik. Izvoli.

Hvala lepa. Ja, resno smo lahko zaskrbljeni nad situacijo na Bližnjem vzhodu, ki se pač, žal širi tudi na okoliške države. Vsekakor je za pozdraviti prekinitev spopadov s sporazumom v Dohi 15. januarja in izpustitvijo tako talcev kot tudi jetnikov. Upam, da bo pač ta, to premirje, ker boljše je vsakršno, še tako krhko premirje, kot pa vojna, preraslo v trajen mir. Žal pa je to premirje oziroma ta prekinitev ognja prišla prepozno, več kot eno leto prepozno za 46000 žrtev, med katerimi je bilo skoraj polovica otrok in od katerih je bilo 99 procentov civilistov. Kaj takšnega v zgodovini, jasno, še ni bilo videno in lahko je dejansko ne samo nas, ampak cel svet, celo človeštvo sram, da je lahko pustilo v takem času, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Gre za dejansko humanitarno katastrofo dolgoročnih posledic, govorimo o več kot dveh milijonih razseljenih oseb, 92 procentov domov je porušenih. Tega tudi 88 procentov bolnišnic, ki so bile tukaj direktna tarča izraelske vojske, da o stradanju, ne prepuščanju humanitarnih konvojev, sploh ne bi izgubljali besed. In to se je dogajalo, kljub pozivu mednarodne javnosti, tudi zavezujoče resolucije Združenih narodov iz 25. 3. lansko leto. Pri tem pa je treba jasno vzeti v ozir, da nihče ne zanika Izraelu pravice do obrambe. Vemo, kako se je vse skupaj začelo z upadom Hamasa v Izrael z zajetim talcem, s pobiranjem tudi civilnega prebivalstva. Ampak če vzamemo v obzir, še enkrat ponovim, da je bilo v tej, tem napadu izraelske vojske z upadel Gazo med žrtvami 99 procentov civilnega prebivalstva, lahko vidimo pač, da cilji so bili pač nekje drugje, kar je tudi že nekaj o tem opozorila predstavnica nas predlagateljev!

Torej očitno je šlo za ukrepe zoper palestinsko ljudstvo in ne toliko zoper Hamas. Veseli me, da je Slovenija ves čas igrala zelo aktivno vlogo tako v okviru Varnostnega sveta, tako na humanitarnem področju in pa jasno tudi na političnem, je tudi naš parlament z izglasovanjem priznanja Palestine kot države lansko leto pač storil en velik korak pri našem vključevanju v reševanju tega konflikta. Za mednarodne razmere pa tudi jasno za našo lastno moralo je zelo pomembno, da in me tudi veseli, da smo se, tukaj Vlada stoji tudi na trdnem stališču, da se spoštuje odločitev ISSI, torej Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je pač izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja, bivšega obrambnega ministra in pa vodjo Hamasa. Pri tem se mi zdi pa tudi zelo pomembno, da kakor ne moremo enačiti Hamasa s celotnim palestinskim ljudstvom, tako ne moremo enačiti aktov izraelske vlade, tega režima, ki je trenutno na oblasti izraelske vojske, s celotnim izraelskim ljudstvom, tako da je treba tudi tukaj obsoditi vse poskuse in akte antisemitizma, ki je pač v tem času tudi dobil svoja krila. Vemo, da je potreba, da bo potreba po obnovi velika, govorili smo v 92 procentov cirka porušene Palestine, govorimo o vračanju razseljenih oseb, ne na svoje domove, ampak na ruševine svojih domov v veliki večini. In tukaj je kot je povedala ministrica, se mi zdi izrednega pomena, da se izkoristijo dejansko vsi resursi, ki so na voljo, da pomagamo Palestincem. In tukaj je na mestu, je na mestu, da še posebej poudarjamo, da je potrebno Združene narode vključiti v vse postulate, še posebej to zgodbo z UNVRO, na katero smo že pred časom opozarjali, jo je treba pač nekako urediti, ker tukaj so najpomembnejši kanali za blažitev te humanitarne krize, ker pač tukaj so izkušnje, tukaj so znanja in pa jasno, tukaj je tudi infrastruktura, ki bi jo brez tega dejansko od začetka zelo težko vzpostaviti. Govorimo o vodi, govorimo o hrani, govorimo o zdravilih, govorimo o možnosti, da se omogoči nastanitve tem prebivalcem, ki imajo pač tukaj zdaj res resne težave z življenjem na teh ruševinah. Jasno je, da je za vse to, da naredimo ene boljše korake, potreben trajen mir, ki je pa mogoč samo z vzpostavitvijo zaupanja, z vzpostavitvijo trajnih pogajanj, ki bi dejansko lahko pripeljale do tega, da se vzpostavi mir. Pa tukaj ne govorimo samo o Palestini, tukaj govorimo tudi o Zahodnem bregu, tukaj govorimo o Siriji, Libanonu, sočeščini, na koncu tudi na konec Arabskega polotoka, od koder pač sodelujejo v vsej tej nesrečni zgodbi hutiji.

Sklepe vse podpiram. Tudi ta sklep, da se pač v okviru možnosti, nekaj je tudi državni sekretar povedal, da so tukaj dejansko resne ovire, ampak treba se bo tudi tukaj pogovarjati kaj se lahko naredi v zvezi z omejitvijo trgovanja z Zahodnim bregom. Torej, sklepe podpiram in upam, da bo v letošnjem letu pač prišlo tukaj do preboja tudi za trajen mir. Hvala.

Hvala lepa. Besedo je želela predlagateljica Sukič. Izvolite.

Najlepša hvala, saj bom zelo kratka. Torej, predlagala bi spremembo petega sklepa. Kajti dejstvo je, da smo mogoče malo nerodno zapisali. Zapisali smo, da naj torej Vlada odločno, Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve in Vlada odločno pristopita k diplomatskemu ukrepanju. Dejstvo pa je, da Ministrstvo za zunanje zadeve, saj je ministrica razložila dejansko se že ves čas trudi, zelo trudi z diplomatskimi prizadevanji, kar nam priznava tudi mednarodna skupnost, kjer smo vidni v tem. Zato bi ta tekst spremenili, in sicer bi se peti sklep glasil: Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Vladi Republike Slovenije, da nadaljuje z diplomatskimi prizadevanji za zaščito Agencije Združenih narodov za Palestince UNRVA, ki predstavlja hrbtenico humanitarne pomoči v Gazi. Samo toliko zaenkrat z moje strani. Hvala lepa.