Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani člani Komisije za nadzor javnih financ in ostali vabljeni gostje!

Pričenjam s 40. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih poslancih in poslankah. Prav tako ni obvestil o nadomestilih. Ne, jih ni. Torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje določen takšen, kot ste ga prejeli sami s sklicem seje.

Prehajamo na 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA Z NASLOVOM PROBLEMATIKA SUBVENCIONIRANJA GOSPODARSTVA.

Poslanska skupina NSi je 13. februarja na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, ki so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnik Poslanske skupine NSi, gospod Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, gospa Tamara Zajec Balažic, direktorica Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije.

Predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi na kratko uvodoma predstavim zahtevo za sklic te seje. v nadaljevanju bodo dobili besedo vabljeni gostje, nato spet poslanke in poslanci. Torej, dovolite nekaj minut uvoda.

Zdaj, ta zgodba glede tega razpisa na Spiritu ima v bistvu že dvomesečno brado. Novo epizodo je dosegla v petek, ko se je prišlo do odločitve, da se razpis razveljavi, ampak kljub vsemu je potrebno o, ne samo o Spiritu, ampak tudi o drugih državnih institucijah spregovoriti na kakšen način se podeljujejo državne subvencije, se pravi, subvencije iz naslova davkoplačevalskega denarja. Lahko rečemo, da ta afera Spirit, tako imenovana afera Spirit simptom ali pa se sprašujemo ali je to simptom, ki se dogaja pri podeljevanju subvencij. V tem primeru je šlo za VONpharma (podjetje vzpostavitev inovativnih farmacevtskih tehnoloških linij za proizvodnjo krem, mazil, praškastih oblik zdravil) za deset milijonov evrov vzporedno za neko drugo podjetje, ki je povezano z VONpharma, skoraj za deset milijonov evrov. In glej ga glej, nihče v bistvu do konca, razen medijev, da te stvari niso, ni videl. Se pravi, kakšno je tukaj ključno vprašanje bil nadzorni mehanizem? Glede na to, da ta isti posameznik se je že prijavljal na razpise, da je bil v bistvu v preteklosti, te razpise je tudi dobil. In pri tem recimo v letu 2022 mu je bilo že dodeljeno 5,6 milijona evrov subvencij za skoraj 12 milijonov evrov vredno naložbo in takrat je imelo to podjetje že v preteklih razpisih torej silne težave pri izvajanju na primer tistega projekta iz leta 2022, zato se tukaj itak postavlja resno vprašanje, kako je mogoče, da je prav to isto podjetje spet dobilo dodeljenih tako veliko sredstev? Ampak bodi dovolj o tem v podjetju, zaradi tega, ker mi danes smo rekli, da bomo kot predlagatelji govorili zlasti o tem, na kakšen način se bodo vzpostavili na ministrstvu in na Spiritu in na drugih državnih institucijah nadzorni mehanizmi, da se bo z davkoplačevalskim denarjem ravnalo bolj smotrno, bolj transparentno. Tukaj smo dobili samo eno afero, ki sem dejal uvodoma, da je lahko samo simptom, ne vemo pa, kaj se dogaja še na drugih področjih? Zdaj, kar se tiče Spirita, to je samo v okviru Ministrstva za gospodarstvo. Veste pa, da imamo na primer od Ministrstva za infrastrukturo, da ne govorimo za podnebje, prejšnjo energetiko do kmetijstva, kjer se podeljujejo milijonske subvencije, in tukaj je ključno kakšni so nadzorni mehanizmi, da ne prihaja do zlorab? V Novi Sloveniji imamo občutek, da se pri podeljevanju subvencij gleda zlasti na to, ne kakšen projekt ima nekdo in koliko je ta projekt uresničljiv, ampak da prijavljena podjetja in tudi uradniki, ki pripravljajo razpise, gledajo zlasti na način, kako povšeči bo ta ali pa metodološko kako bo bil ta razpis pripravljen in kako se bodo ljudje na njega prijavili zlasti v luči ne zasledovanja nekega širšega dobrega, ampak zasledovanje tega, na kakšen način ustreza kriterijem razpisa. In takih razpisov je v tej državi zelo veliko. Danes mislim, da en medij preiskovalno.si spet piše o razpisu s področja Ministrstva za energetiko, kjer je prihajalo enako do veriženja podjetij. Se pravi, mi imamo v tej državi, gospod minister, problem s podeljevanjem subvencij? Na drugi strani imamo pa problem z visokimi nerazumnimi davki. Normiranci so državo prinašajo v proračun 12 milijonov evrov davkov, pač prinaša v proračun 12 milijonov evrov, samo ta VONpharma je bila deset milijonov evrov in poglejte, kakšen učinek je bil z normiranci napram temu kje bi lahko tukaj sredstva izgubili, če ne bi imeli pač medijev, ki bi to stvar enostavno nadzirali?

Druga nejasna stvar je tukaj pri tem razpisu: Zakaj je bilo to dovoljeno? Tolikšna vsota državnih sredstev - 70:30 odstotkov recimo lastnih sredstev - zelo nizka vsota lastnih sredstev pri razpisu. Zdaj, če pogledate pri tem razpisu nekatera uveljavljena podjetja, kot so Gorenje hišni aparati, plastika / nerazumljivo/ in tako dalje, se pravi, podjetja z dolgoletno tradicijo, je bilo na tem razpisu dodeljenih od enega do pet milijonov evrov za ta podjetja. Podjetje VONpharma in / nerazumljivo/, ki imata le nekaj zaposlenih skupaj, pa je dobilo skoraj 20 milijonov evrov. Se pravi, tukaj je ključno vprašanje resnično, kakšni so mehanizmi pri tem, da ne prihaja do zlorab? Kajti, prihaja do občutka, da subvencije so namenjene le za nekatere, višji davki pa za vse na primer in enako velja za premogovne regije. Absolutno potrebujejo te premogovne regije pomoč, zlasti Šaleška dolina. Kajti, prihaja pač do opustitve rabe premoga in Šaleška dolina potrebuje prestrukturiranje. Ampak samo s subvencijami na takšen način, kot je zdaj zastavljen, zagotovo ne bo šlo. V teh premogovnih regijah je tudi priložnost, da se pokaže, kako pripeljati investitorje za nove investicije, na primer v teh regijah tudi na način vzpostavitve pozitivnega poslovnega okolja. Ne samo s subvencijami, ampak tudi s pozitivnim poslovnim okoljem, ki bo predvidljivo in ki bo bolj razumno, se pravi, do investitorjev tudi glede oziroma tudi s samimi nizkimi davki. Torej, takšni primeri odpirajo splošno vprašanje o problematiki oziroma o ustreznosti sistema subvencioniranja gospodarstva. Glede na oceno realizacije na primer proračuna v letu 2024 je bilo lani za subvencije izplačanih skoraj 626 milijonov evrov in gre za izjemno visoke zneske. Res je, da gre v veliki meri tukaj tudi za sredstva iz evropskih skladov, ampak, kar pa ne pomeni da, kar pa ne spremeni nobenega dejstva, da gre pač tukaj za javna sredstva iz Evropske unije, ki so v končni fazi vedno tudi pobrana in zbrana z davkoplačevalskim denarjem. Jaz si želim tukaj konkretnih odgovorov do teh zlorab več ne bo prihajalo. Ta razpis je zdaj razveljavljen, ga boste ponovili, pa me zanima, kakšni bodo naslednji koraki, da bomo prihajali oziroma da bomo bili priča drugačnim pogojem za razpis, drugačni prerazporeditvi sredstev? Zaradi tega, ker kot sem dejal, danes zjutraj sem prebral že članek preiskovalno.si, kjer je spet eno podjetje nekega energetskega strokovnjaka pridobilo tako deset milijonov evrov preko veriženj. Jaz mislim, da danes imamo lahko temo Spirit in razpisi Ministrstva za gospodarstvo oziroma organov v sestavi ter javnih agencij, ki spadajo pod resor gospodarstva? Da pa bomo morali, drage poslanke in poslanci, zlasti na področju kmetijstva. Energetike in tudi infrastrukture spregovoriti o tem na kakšen način se podeljujejo sredstva s strani davkoplačevalcev. Kajti, to ni v redu, to res ni v redu. Vedno več je signalov o tem, da se pač podjetja prijavljajo na način, da se prilagajajo razpisnim pogojem, da zadostijo pogojem in potem dobijo finančna sredstva, ne pa dejanski potrebi v določeni regiji ali pa v ali pa potrebe, ki pač bi bilo nekaj za skupno dobro. Torej, gospod minister, zdaj dajem besedo vam pa vašim sodelavcem, da tudi malce bolj podrobno razložite zakaj je sploh lahko prišlo do takega fiaska? Izvolite.

Najprej lepo, dobro jutro! Hvala lepa, predsednik, za to besedo.

Moram osebno povedati, da mi je žal, da je prišlo do te seje, čeprav absolutno razumem Državni zbor in potrebo po tem, da razpravljamo o tako imenovani aferi Spirit. In mogoče samo en stavek na koncu. Mehanizmi, ki so, so takšni ali drugačni. Hvala bogu, da na koncu minister lahko tako ali drugače odloči. In kar je najbolj pomembno pri vsej tej zgodbi, pri vsem dobrem namenu sem se odločil kakor sem se odločil in razveljavil razpis in ni bil, bom rekel, na neki način dan noben cent iz državnega proračuna, čeprav vemo, da smo zdaj zopet na začetku. Z eno stvarjo bi se moral predsednik strinjati s tabo, ko sem rekel, en stavek mi je bil všeč, subvencije za nekatere davke za vse, ampak to bi bil v nadaljevanju jo moj pogled na subvencije in na razpise vendarle še povedal, ker je tudi vezan na eden od zadnjih sklepov. Jaz tu vendarle sedim kot politik, kot gospodarski minister in nič ne bežim od tega, da sem tudi predsednik ene politične stranke. Danes sem opremljen seveda z, ali pa imam argumente stroke, seveda pa sem tudi v javnosti pač doživel v zadnjih dveh mesecih takšen ali drugačen pogrom, in moram reči, da kot sem že enkrat rekel, 13. januarja, da sem hvaležen, da je en medij zapisal to, kar je pač zapisano - na podlagi tega sem na nek način jaz odreagiral. V tej dvorani sedita tudi dva bivša ministra in vesta verjetno obadva, pa to ni noben izgovor, kako lahko vplivaš na razpise, kaj lahko na nek način narediš? In ko podpišeš na primer en razpis, si seveda vesel, potem te je pa na koncu strah, kaj bo ven padlo, ker na nekatere stvari niti ne smeš imeti vpliva, kaj šele, da bi katere ga vprašal, kako in na kakšen način narediti. To je pač stvar, ki jo pač moramo tisti, ki pač vodimo ministrstvo kupiti v zakup. In jaz sem se po vseh teh pogovorih, razgovorih odločil, da tudi, zaradi vtisa, ki se je ustvaril v javnosti in ki ni dober, ne vidim druge poti kot da smo preklicali razpis in da bomo šli v ponovitev postopka za razdelitev razpisa. Ampak vse to bomo verjetno v teku seje še povedali. Najprej pa v osnovnem razlogu, zaradi katerega je sploh razpis nastal - in ta razpis je specifičen od vseh ostalih. Ta je razpis, specifičen od vseh ostalih. Zdaj, lahko bi se ustavil v tem tistem pariškem sporazumu, ki skoraj 200 držav zavezuje k omejevanju podnebnih sprememb, na nek način za to, da bodo generacije za nami živeli na nekem lepem planetu in zato so se tudi na nek način od takrat odločili, da naredimo nek razpis za to, da premogovne regije, ki so po svetu, jim damo neko novo perspektivo, da odpremo neke nova delovna mesta, ki ne bodo vezani samo na rudnike, kjer se ne bodo starši in otroci bali, ali bodo očetje prišli ven iz premogovnika i n iz tega naslova je nastal tudi so nastala ali pa so bila podeljena sredstva tem premogovnim regijam. V Sloveniji so bile deležne dve premogovni regiji: ena je Šaleška, druga je Zasavska. Gre za 250 milijonov evrov kompletnega denarja. Tu se zdaj v prvem razpisu pogovarjamo za 83 milijonov evrov in to je bilo že pred tremi leti na nek način določeno na kakšen način bo ta razpis šel in kako se bodo nova delovna mesta predvsem drugačna delovna mesta z neko novo dodano vrednostjo nagradila in zato smo v vseh teh letih sodelovali seveda z regionalnimi razvojnimi agencijami, z gospodarskimi družbami, z gospodarskimi zbornicami. In na nek način ne skupaj, ampak napravili ta pogovor, kakšen razpis bi bil in šli v ta razpis. Danes iz te perspektive vidimo, vsaj naše ministrstvo vidi, kje smo naredili napake. Ker zdaj bom zelo iskreno povedal, ne moreš veliko podjetje, kot je Gorenje in nek Start up dati v isti razpis, to je malo težje in to imam in to je bil problem. Poleg tega mi imamo že zdaj, kadar gremo v te razpise, moramo upoštevati 47 različnih predpisov, in to je res, bom rekel, neizmerno težko za naše ministrstvo, za naše uradnike, moje sodelavce, seveda pa tudi za gospodarske družbe. Jaz se vsak dan s svojimi sodelavci trudim, da naredimo vendarle nekaj dobrega za gospodarstvo. Pa tudi v teh premogovnih regijah se mi zdi, da je potrebno absolutno narediti nekaj dobrega. Me je pa seveda strah, tudi zaradi tega razpisa, da zdaj ne bo več 47 predpisov, da bo zdaj kakšnih 50, 60 predpisov, kjer bo na nek način še težje spraviti denar v nova delovna mesta, ki so namenjena predvsem boljšemu življenju naših ljudi. Tukaj upam, da bomo vendarle znali ta trd oreh, ki je nastal, streti.

Zdaj, kaj sem jaz vendarle v tem mesecu dni naredil? 15. januarja sem takoj odredil notranjo revizijo javnega razpisa pri tem izrazil pričakovanje, da tudi ugotovitve revizije javne agencije Spirit, da Spirit ne pristopi k podpisu pogodb - to smo takoj takrat izdali, tudi na nek način smo dali ven dopis. Podal sem pobudo, takoj isti dan Računskemu sodišču Republike Slovenije, da javni razpis vključi v načrt svojih razvojnih aktivnosti za to leto, ne za naslednja leta, ampak za to leto. Odredil sem dodaten nadzor Sektorja za kontrolo v okviru Direktorata za razvojna sredstva na našem ministrstvu. K dodatnemu pregledu pa je pristopila tudi javna agencija Spirit, ki je na podlagi pogodbe, ki jo ima seveda z nami, kot izvajalska agencija izvedla ukrep in z dodatnim preverjanjem teh dveh podjetij in VONpharma in / nerazumljivo/ takoj - mislim, da 17. ali pa 18. / nerazumljivo/, zdaj se ne spomnim - odpravila sklep o izboru in podala tudi Spirit, to bi rad vendarle rad poudaril, Spirit je podal kazensko ovadbo na policijo. No, in ker sem že na začetku pač povedal, da v javnosti je prišlo veliko očitkov na ta razpis smo se, potem po pogovoru s Spiritom na našem resorju in pa tudi s pregledom vseh pogodb med Spiritom in nam odločili, da razveljavimo javni razpis, ki je preveč kompromitiran in da seveda gremo na nov razpis z nekaterimi zaostrenimi pogoji, z dodatnimi varovalkami, da bodo vendarle povrnili zaupanje v pravilno v izvedbo teh prestrukturiranja premogovnih regij. Moram reči, da sem v tem trenutku naredil lahko vse, kar sem seveda jaz kot minister storil - seveda zdaj pa bomo počakali tudi vse revizije, ki so se na nek način zgodile - in pustimo čas času, da res revizije ugotovijo kaj je šlo v tem razpisu in če je sploh šlo karkoli narobe. Nekatere ugotovitve smo vendarle ugotovili: že ta, da smo razveljavili VONpharmo in pa ti dve firmi - smo videli, da je šlo za povezane podjetje in da je pač to bila na nek način napaka. Zdaj, jaz mislim, da se vsi razpisi, ki jih pač imamo, pomagajo gospodarstvu, absolutno in brez razpisov na nek način gospodarstvo se ne more razvijati. In imamo v Sloveniji kar nekaj dobrih praks. Ko je država subvencionirala, dala sredstva za to, da je firma začela rasti in iz teh firm so res ratale nekatere dobre firme. Samo če bi samo Pipi Strel in tudi / nerazumljivo/, takšna podjetja so tista, ki so dobila neka sredstva in razvila s svojim znanjem, z dodatnimi sredstvi res firme, ki so v svetu zelo konkurenčni. Jaz moram reči, da se ne upam se strinjati in se ne strinjam s tem, da bi sedaj na nek način vsa sredstva, ki jih država da, jih ne bi več delala in da bi s tem razbremenili davke in tako naprej. Če bi temu tako bilo, potem prejšnja vlada ne bi naredila nekaj dobrega. To, da je na nek način subvencionirala z boni turizem in rešila turizem pred na nek način propadom takrat, zaradi covida. Smo na nek način subvencionirali, bom rekel, gospodarstvo - da ne govorim v tej energetski krizi, kjer smo tudi subvencionirali glede elektrike. Moram reči, da so bili gospodarstveniki kar se tiče subvencioniranja električne energije v letu pa pol nazaj zadovoljni. Ko govorimo o naravnih nesrečah: brez subvencije države, brez intervencije države ne bi šlo. Drugo, kar bi rekel. Če država ne bi intervenirala, mi danes ne bomo imeli investicije v Revoz. Če država ne bi intervenirala, ne bi šli z investicijo Sandoz v Novartisu in tega je veliko. Tukaj tudi Slovenija mora na tem delu delati, zato ker nas bodo drugače druge države premagale. Mi moramo pri klasičnih razpisih, ki pa seveda ta razpis ni, narediti vse, da ne bo prišlo več do takšnih napak. Jaz pa vendarle mislim, da v tej državi, če gledamo vse koliko je ta država denarja dala, da so ti razpisi skozi zgodovino v 90 ali pa 95 procentih zelo dobro bili narejeni. Tule imam, predsednik od 2014 vsi razpisi - vam bomo predsednik predal -, ki so bili na našem ministrstvu dani in mi absolutno nič ne skrivamo. Smo pripravljeni transparentno odgovarjati na vsa vprašanja. Jaz verjamem, da mediji me poznajo, tudi naš resor. Jaz mislim, da smo eden redkih resorjev, ki v roku enega ali dveh dneh ali pa ne vem, odgovorimo na vsa vprašanja transparentno, jasno in tako naprej. Če naredimo napako jo pač naredimo in jo moramo popraviti. In v tem, tej zgodbi okoli Spirita se nam je zgodba naredila - ki ni dobra -, mi je pa žal, da se je to naredilo zaradi ene in druge premogovne regije. In zdaj bomo morali seveda na nek način res hitro odreagirati, pripraviti nov razpis, kjer upam, da bomo v roku parih mesecev ta razpis pripravili in zadeva ne bo zamujena. Jaz mislim, da ta sredstva morajo biti porabljena do leta 2027. Vem pa da, seveda bo časovnica nenormalno zahtevna, tega se zavedam. Bom pa še eno stvar vendarle povedal. Zdaj jaz, ker sem zelo iskren in bom povedal jaz, pri 91-člankih, ki jih je bilo od 13. januarja do danes ali pa še več v javnosti, nisem zaznal niti enega gospodarstvenika, ki je sredstva dobil, da bi pohvalil ta razpis. Danes se verjetno večina teh, ki so dobili razpis, oglaša, zakaj denarja ne bo. In včasih je kot minister je treba presekati nekatere zadeve za to, da lahko na novo zgodbo postavimo. Jaz sem optimist in naredil sem tisto, kar sem, predsednik, lahko naredil. Zdaj nam je bilo očitano marsikaj, da so dobili sredstva neki člani Socialnih demokratov ali pa, ki so bili člani Socialnih demokratov 20 let nazaj. Jaz bom zelo iskreno povedal. Jaz si bom kot predsednik stranke, ker sem že rekel, da sem tudi predsednik stranke sem zelo vesel, da je kak uspešen podjetnik, kako uspešen podjetnik ter član Socialnih demokratov in to ne sme biti ovira, da tak ne dobi, ne sme biti pa prednost, da bi tak dobil. Tako da, od tega ne bežimo. Tudi se pa jaz kot minister, ker sem sam na terenu, kdaj s katerim slikam še ni razlog, da je ta tisti, ki je privilegiran pri kakorkoli razpisu. Tako da, predsednik, z mano so državni sekretar, direktor Direktorata za podjetništvo, direktorica Spirita, ki bodo lahko tudi še bolj kompetentno na vsa vprašanja, ki jih pač imate, odgovorili. Mi smo v petek pač naredili, razpisa ni več. Bil je razveljavljen tudi in objavljen v Uradnem listu in zadeva gre zdaj svojo pot. Mi pa seveda od danes naprej postavljamo na nek način nove pogoje. Bomo skomunicirali seveda z regijami, tudi z delom gospodarstva in res pohitrili, kar je moč pohitriti, zato da bomo v teh dveh premogovnih regijah dobili neko novo, da bo gospodarstvo dobilo novo priložnost in zaposleni nova delovna mesta. Tako da, jaz bi za začetek, toliko. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Dajem sedaj besedo naprej vabljenim gostom. Želite? Izvolite.

Jaz mislim, da je minister zelo intenzivno odgovoril na odprte dileme in vseeno nekaj krajših dopolnitev.

Najprej konkretno o tem razpisu. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj je takšna intenzivnost pomoči? Za intenzivnosti izhajajo vedno iz pravil državnih pomoči. Znotraj Evropske unije imamo Uredbo o splošnih skupinskih izjemah, tako imenovani GBER (General Block Examtion Regulation), ki določa, kakšne so dopustne vrste državnih pomoči v državah članicah Evropske unije, zato da ne pride do izkrivljanja notranjega trga. V tem pogledu je torej že sam predpis, krovni predpis o skladu za pravičen prehod določil višje intenzivnosti za prestrukturiranje premogovnih regij. In v tem kontekstu so lahko po veljavni shemi, gre v tem primeru za regionalno shemo državnih pomoči, mikro, majhna in srednje velika podjetja prejela do 10 odstotnih točk večjo intenzivnost državne pomoči glede na splošno veljavno regionalno karto. Kot veste, je tudi naša država razdeljena na posamezna področja glede na razvitost, z belo liso, ki je Ljubljana v Ljubljani, denimo, pomoči po regionalni karti niso mogoče in glede na razvitost posameznih statističnih regij se potem določa dopustna meja torej najvišje možne intenzivnosti.

Drugo vprašanje je bilo, zakaj so nekatera uveljavljena podjetja, pri čemer je predsednik komisije nekaj teh podjetij tudi naštel, prejela večja sredstva od koga ki, za katerega slovenska javnost še nikoli prej ni slišala. / oglašanje iz ozadja - manjša sredstva/ Ja, manjša, pardon, manjša. Torej, podjetja so dala določene vloge. Ta razpis je predpostavljal minimalni prag vrednosti investicije, ta je bila določena 500 tisoč evrov in pa največji možen dovoljen znesek na povezano podjetje, torej 10 milijonov evrov. Ostalo pa je bilo pravzaprav odvisno od vloge posameznega podjetja. In če se je podjetje odločilo za manjši investicijski projekt, je v skladu z istimi pravili, se pravi, določeno intenzivnostjo, dopustno intenzivnostjo za financiranje projekta pač prejelo sorazmeren delež glede na dopustno intenzivnost. Preprost odgovor, takšna podjetja so torej pripravila manjše projekte z manjšim obsegom upravičenih stroškov in v tem pogledu seveda dobila tudi manjši obseg subvencije. Zdaj, kljub temu pa seveda ne moremo mimo tega, kar je omenil že minister, da to vzbuja nekaj vprašanj. Najprej o povezanosti subjektov. Danes vsi vemo, da obstaja dejansko povezanost med lastniki dveh podjetij, katerih sklep o izboru je bil že v začetku januarja odpravljen, ampak rad bi poudaril, da seveda pri izvajanju javnih razpisov lahko ocenjevalci pogledajo le v javne evidence, iz katerih črpajo podatke za presojo podatkov, ki so dani v vlogah. Pri tem je na voljo več javnih evidenc, pa tudi več povezanih zbirk podatkov, in lahko rečem, da seveda v na dan ocenjevanja vloge, povezave, formalne povezave med enim in drugim podjetjem ni bilo zaradi tega, ker se je predhodno zgodila lastniška sprememba.

Omenjali ste tudi pretekle izkušnje, dejstvo, da je eno od teh podjetij prejelo sredstva tudi na nekem drugem razpisu, izvajanjem v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Mi smo zdaj v zadnjih dveh mesecih se veliko pogovarjali o potrebi po tem, da se podatki o izkušnjah pri izvajanju posameznih projektov izmenjujejo med izvajalci posameznih razpisov, in da je mogoče tovrstne stvari uporabiti tudi pri presoji nekega novega razpisa. Naj pa pri tem povem, da mislim, da obstaja tudi sodna praksa na tem področju, da ni bilo naklonjenosti za to, da se naredijo recimo tako imenovane črne liste vztrajnih kršiteljev, navajali ste primer davčnega dolga istega ustanovitelja v primeru nekega drugega podjetja in tako naprej za to, da se tovrstne stvari pač preprečijo. Jaz mislim, da predvsem na tem področju, kako lahko neko historično izkušnjo, neko prakso v primeru posameznih podjetij ali njihovih ustanoviteljev upoštevamo, da je to tisto področje, ki ga je potrebno v perspektivi še nadgraditi. Minister pa je že omenil številne pravne podlage, ki regulirajo to področje. Po medijskih prispevkih lahko vsi domnevamo, da na tem področju vlada divji zahod, dejansko pa ni tako. Ne le zakoni, od Zakona o javnih financah, Zakona o javnem naročanju, Zakona o varstvu osebnih podatkov, Zakona o izvrševanju proračuna, vsakoletnega veljavnega proračuna, do številnih uredb, pravilnikov, postopkovnikov in navodil, na področju evropskih sredstev pa še dodatno vse podlage, ki določajo financiranje bodisi iz evropskih kohezijskih sredstev ali sredstev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. To področje je visoko regulirano in iz seznama pravnih podlag za en razpis, mora biti človek, ki na tem dela, strokovnjak z vidika tega, koliko pravnih podlag in pravil mora poznati za to, da se stvari izvajajo. Ena od naših jasnih usmeritev je v tem pogledu absoluten pristop k digitalizaciji vseh postopkov, vseh vlog, morebiti tudi uporabo orodij strojnega učenja za to, da se vsi razpoložljivi podatki lahko pri ocenjevanju upoštevajo, in da se v tem pogledu tudi zanemari potencialna človeška napaka. Zdaj, ta razpis je nastajal skozi daljše časovno obdobje. Naj povem, da je odločitev za sklad za pravičen prehod bila sprejeta že davno pred nastopom te Vlade. Da se je v tem pogledu izvajala cela vrsta aktivnosti. Recimo leta 2021, v času prejšnje vlade, sta nastala oba akcijska načrta za pravičen prehod za obe premogovni regiji. Takrat je te akcijske načrte pripravljala svetovalna družba Deloitte, v tem pogledu pripravila tudi indikativen seznam možnih projektov in kakšen od prejemnikov sredstev na tem javnem razpisu je že bil identificiran tudi na tistem indikativnem seznamu. Zakaj? Zato, ker se tudi pravičen prehod, kot tudi nobena druga politika subvencioniranja pač ne dela na pamet, se pa lahko pri čisto vsaki stvari zgodijo napake, pomembno pa je, na kakšen način napako prepoznamo in kako pristopimo k njeni odpravi oziroma sanaciji.

Zdaj razumem, da ste zastavili to sejo širše, in da ste v tem pogledu postavili pod vprašaj tudi politiko in upravičenost subvencij, in na to vprašanje ni mogoče odgovarjati samo v našem okolju, samo v naši državi, niti ne samo znotraj naše, torej Evropske unije. Subvencije kot orodje za spodbujanje gospodarskega razvoja, za doseganje določenih učinkov, je uveljavljena globalna praksa. V mandatu bivšega ameriškega predsednika Bidna, sta znani dve močni zakonodajni iniciativi, vsi v Evropi smo se intenzivno v preteklih letih ukvarjali s tem, Inflation reduction act, usmerjen k pospešitvi vlaganj v strateške sektorje v Združenih državah Amerike. Znano je, da ima Kitajska izrazito radodarno politiko državnih subvencij za to, da pride do želenega gospodarskega razvoja. Precej manjšo intenzivnost tovrstnih pomoči imamo v Evropski uniji, je pa slovenska povsem primerljiva s to, ki velja v Evropski uniji in je namenjena predvsem temu, zdaj v zadnjem desetletju so na to temo najbolj znana dela italijansko-angleške ekonomistke Mariana Muzzucato, predvsem poudarjanje, da kadar obstaja visoko tvegana faza, ki jo mora posamično podjetje premostiti, takrat je prav, da z javnimi sredstvi porazdelimo tveganja za to, da pride do realizacije prebojnih podjetniških idej. Mimogrede, v tem pogledu tudi poročilo Maria Draghija samo še dodatno priporoča krepitev investicij, seveda ne samo z javnimi sredstvi, v Evropi moramo vzpostaviti boljše pogoje tudi za sprostitev zasebnih investicij, ampak tudi s povečanim sofinanciranjem s strani javnih sredstev. Mimogrede, svet se v teh dneh veliko ukvarja z Ilonom Maskom. Tesle nikoli ne bi bilo, če pri tem ne bi bilo angažirano 400 milijonov evrov javnega denarja. V teh dneh pa lahko preberete, da imajo Maskovo podjetje za 22 milijard dolarjev javnih pogodb, tako Tesla kot Space X, Starlink in vsa ostala. Se pravi, v visoko tveganih podjetjih, če želimo, da uspejo, ne zaradi tega, da posameznik obogati, ampak za to, da iz tega nastane novo podjetje, nova delovna mesta, nove industrije, je smiselno, da subvencije kot ciljan ukrep ohranjamo, absolutno pa soglašamo in mi smo na našem ministrstvu to razpravo že začeli, treba razviti dodatne varovalke. In rad bi vseeno opisal, ker v javni percepciji to pogosto ni znano, kako pravzaprav do črpanja denarja pride. V tem primeru, ker je razpis, kot je povedal minister, bil zelo specifičen. Zakaj je bil specifičen? Prvič zato, ker je bil osredotočen izključno na ustvarjanje delovnih mest. Noben naš drug ukrep ne zasleduje samo delovnih mest, ampak tudi dodano vrednost, Zeleni prehod, digitalni prehod, povečanje, ne vem, robotizacija, avtomatizacije v podjetjih in še mnogo drugih posamičnih ciljev.

Drugič, ta razpis je bil usmerjen v dve majhni, ozko zamejeni teritorialni področji, Zasavje in Šaleško dolino.

In tretjič, predpostavljal je, in to je logika iz same EU uredbe o skladu za pravičen prehod prelite kasneje v program evropske kohezijske politike, v sprejeta območna načrta za pravičen prehod, predpostavlja visoko intenziteto vključevanja obeh premogovnih regij preko njunih razvojnih agencij, ki sta imela v tem procesu status centrov za pravični prehod. Vključno s tem, da je območni načrt za vsako od posameznih regij predpostavljal ne le, da te razvojne agencije podajo mnenje k javnem razpisu, kar so v tem primeru storile, predhodno jim je zato bilo potrebno besedilo javnega razpisa posredovati, ampak celo in to v tem primeru ni bilo upoštevano, sodelovanje pri izboru operacij, torej v evropskem žargonu to pomeni sodelovanje pri tem, da določajo kdo sredstva prejme in kdo ne.

Ko pride do sklepa o izboru, zaključujem, predsednik, temu običajno sledi podpis pogodbe. v pogodbi se definirajo v medsebojne obveznosti vse tiste stvari, ki jih v bistvu določa že sam javni razpis in še vrsto dodatnih detajlov, nato pa ob predpostavki, da je projekt izvajan v skladu s pogodbeno dinamiko in uresničevanjem pogodbenih obveznosti, pride do zahtevka za izplačilo, takrat mora prejemnik tudi zagotoviti bančno garancijo. Kot veste, banke pri podeljevanju bančnih garancij, ki jih tudi zaračunajo, ravnajo z vso potrebno profesionalno strogostjo in gledajo na celotno izvedljivost in torej finančno izvedljivost celotnega projekta. Preden pride torej zahtevek za izplačilo posamezne tranše ali celotne subvencije v institucijo, ki izvaja tak javni razpis, v tem primeru javno agencijo Spirit. Takrat se vedno pogledajo vsi listinski dokazi, ali torej stvari ustrezajo zahtevku, pogoste pa so tudi terenske kontrole. Preden pride torej do potrdil, do potrditve samega zahtevka za izplačilo in izplačila sredstev. Od sklepa o izboru, v našem primeru torej začetek januarja do izplačila sredstev je še zelo veliko korakov, pri katerih institucije ravnajo s potrebno skrbnostjo. Se pa vedno zgodi, da pride tudi do napak in tudi v teh primerih imamo mehanizme za vračilo sredstev ali za druge, tudi kazensko pravne sankcije zoper kršitve, kadar pride do goljufij. Predsednik, vem, da sem že sedaj bil predolg, zato se bom na tem mestu ustavil in morebiti odgovoril kasneje še na kakšno vprašanje.

Ja, zagotovo. Dajem zdaj besedo naprej, pa glede na to, da sta bila državni sekretar in minister kar vsak po 20 minut, da se malo strnemo. Izvolite.

Spoštovani, hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni.

Vodenje Spirita sem prevzela 14. februarja kot vršilka dolžnosti, pri čemer se popolnoma zavedam odgovornosti, ki jo takšna agencija nosi s seboj kot ključna nacionalna institucija za podporo slovenskemu gospodarstvu. Zdaj, rekli smo, da bomo kratki, jaz bi želela samo izpostaviti par ključnih zadev. Kot že rečeno, danes je bil razpis za prestrukturiranje premogovnih regij razveljavljen v petek. Trenutno na Spiritu potekajo tri neodvisne revizije, pričakujemo in želimo si, da bodo te revizije v kratkem zaključene. Izhodišča, ukrepi, priporočila vseh teh revizij bodo vključena v pripravo novega razpisa in tudi vseh prihodnjih razpisov. Računamo nekako, da bomo nov razpis za prestrukturiranje premogovnih regij pripravili v naslednjih treh mesecih, vzeli si bomo pa vsekakor dovolj časa, da bomo lahko pripravili razpis strokovno in z največjo mero transparentnosti ter skrbnosti pri porabi javnih sredstev.

Samo na kratko bi želela še izpostaviti, da Agencija Spirit si že skoraj tri desetletja z različnimi ukrepi prizadeva podpirati in spodbujati podjetništvo v Sloveniji za mednarodno uveljavitev podjetij, spodbujanje tujih investicij, pomoč podjetjem v različnih obdobjih krize in tako naprej. V vsem tem času v vseh teh ukrepih ni prihajalo do nepravilnosti in odstopanj, tako si bomo prizadevali, da bomo tako zagotovili tudi naprej in pa seveda poskušali dvigniti vso to transparentnost in odgovornost še na višjo raven, kot je danes. Hvala.

Najlepša hvala. Še kdo od vabljenih gostov? Nihče. Okej, pobiram prijave, pa najprej sem prijavljen jaz kot predlagatelj seje, pa prosim poslanke in poslance, da se prijavijo k razpravi.

Jaz moram se strinjati z ministrom, ko je uvodoma dejal, ampak ne vem, če je to za njega dobro v tej Vladi, so bili v preteklosti, pod prejšnjo vlado boni nekaj dobrega, ko je bilo sprejeto... /oglašanje iz ozadja/ Ja, ampak če boste vhvalili predprejšnjo vlado, boste, bo deležen še kakšne afere v bližnji prihodnosti, no, tako da, ne pada to iz opozicije, ampak od vaših koalicijskih partnerjev, tako da, malo za šalo, malo zares, ampak tako pač je. Želim pa poudariti to, da subvencije za izredne razmere, ki nastanejo ali pa za, se pravi, subvencije bodisi zdaj poplave in tako naprej, so popolnoma nekaj drugega kot subvencije pri spodbujanju podjetniškega okolja. Tudi kar se tiče subvencij v visoke tehnologije, prebojne zgodbe, absolutno, z dobrimi poslovnimi načrti, z vizijami, izobraževanjem je to zgodba, ki pije vodo in nenazadnje bi spomnil na eno stvar iz moje rodne Vipavske doline Ivo Boscarol je pred leti dobil seveda državne pomoči, ampak poglejte, kako preudarno do države, takrat, ko je prodal tudi podjetje, je krat 5 krat 6 vrnil nazaj lokalni skupnosti te stvari in se pravi, mislim, da se lahko takoj vidi, katero podjetje ima razvite stvari ali pa podlago za to, da prejme določene vsote finančnih sredstev.

Jaz sem prej dejal glede davka, minister. Seveda zdaj podporniki ali pa ne vem, podporniki sistema subvencioniranja pogosto, kot sem dejal, trdijo, da če država ne bi podeljevala subvencij, nekatera podjetja sploh ne bi investirala pri nas. Zdaj, to mogoče drži, mogoče oziroma trdim, da drži za nekatere konkretne investicije, kot je na primer Lek Lendava in tako naprej, absolutno Ampak ob tem se je treba vprašati, koliko več podjetij bi pri nas še dodatno investirali, če bi imeli boljše poslovno ali pa predno poslovno okolje in ne bi spreminjali mi davkov na decembrski seji, že tri leta zapored spremenimo, spremenimo mi Zakon o dohodnini, obremenjujemo podjetja na decembrski seji državnega zbora, ki začne pa potem veljati zakon s 1. 1. 2 tisoč, tega pa tega, kakor je bilo lansko leto glede normirancev in tako naprej. Tudi gospod Frangež je dejal, in je primerjal Ilona Maska, Teslo, seveda no, seveda tukaj ste vi govorili o subvencijah za Space X, ampak noben najbrž ne bi imel nobenih pripomb, če bi namenjali javne subvencije za, ne vem, tovrstne zgodbe, kot pa z, ne vem, to varno, kaj je že prehrambnih dopolnil. Tukaj je veliko razlike. Razumem, treba je namenjati subvencije absolutno za visokotehnološka podjetja, ki so perspektiva. Nisem pa prepričan, da je bilo, recimo, dotično podjetje ali pa dotične stvari ravno to ali pa da se je s tem razpisom doseglo ravno ta namen. Tudi minister je govoril oziroma gospod Frangež je zelo dobro govoril o tem, ko se je govorilo o zasebnem deležu in tako. Jaz mislim pa, da je tukaj bila narejena napaka. Se pravi, te subvencije na podlagi tega razpisa, ki sem ga šel prebrati, so bile podeljene v višini do 60 odstotkov, tudi po 300000 evrov na zaposlenega, tudi do 300000 evrov na zaposlenega. Če mene vprašate, je to mnogo preveč in zelo velika, ne bom rekel potuha, ampak je mnogo, mnogo preveč, 300000 na zaposlenega. Ocenjujem, da tukaj ne gre za neko javno infrastrukturo, da se razume, ali pa nek prispevek v javno infrastrukturo, ampak gre za zasebne projekte.

Opozoril bi za konec in se potem tudi ne bom več oglašal, mi smo dobili tudi poročilo Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki opozarja na ta razpis. Pozor, to poročilo je bilo narejeno ali pa nadzor nad postopki temi sredstvi je Urad za nadzor proračuna opravljal od 1. 1. do 30. 6., se pravi v prvi polovici leta in je že takrat opozoril na ta dotični razpis. To mnenje imate tudi na agenciji Spirit, zaradi tega, ker so zahtevali tudi odgovore. In oni so tam, Urad za nadzor proračuna je že pred enim letom oziroma ja, pol leta nazaj, poudarjal, da uradna oseba ni preverjala skladnosti zahtevka za izplačilo s pogodbeno dogovorjenim predmetom financiranja v tem obdobju, neskladnost zahtevka za izplačilo. To se nanaša na druge stvari. Hočem povedati eno stvar, da v bistvu Urad za nadzor proračuna že 30. 6. opravil določeno revizijo nad Spiritom in so dobili določene neskladnosti, ki pa niso bile v celoti odpravljene. Zdaj, če nimate vi tega poročila, pač ga bo Komisija za nadzor javnih financ vam poslala. Mi smo to obravnavali pred približno tremi tedni tukaj v Državnem zboru. Je tudi direktorica Urada za nadzor proračuna dejala, da pač ni bil učinek tega poročila, ki so ga oni zdaj dali ven, medijsko poročanje, ampak da so že prej pač ugotovili ta neskladja.

Za zaključek bi pa jaz eno stvar pri Saša regiji izpostavil. Gre za izjemno občutljivo področje, ko je prepletena tradicija, kultura, način življenja in čustva pri tem, ko se opušča rabo premoga. Ne bom govoril o pravičnem prehodu, ker mislim, da tukaj bomo naredili korake nazaj, na korake naprej. Vse do tedaj, dokler bo Kitajska proizvajala eno termodivizijo na mesec, mi pa zapirali, ker izgubljamo konkurenčnost. Mi bi morali prestrukturirati regije, ki je na Kitajskem, pa v Indiji, ki proizvedejo 34 odstotkov CO2 izpustov na Kitajskem, medtem ko v Evropi 8 odstotkov naredimo CO2 izpustov in imamo probleme s konkurenčnostjo, kar vidimo, da se pač dogaja. Seveda je prav, da varujemo okolje, ampak v novih geopolitičnih in geostrateških razmerah, da se ne bomo sami sebe poslali desetletja nazaj. Medtem ko bo pač, govorim še enkrat, Kitajska in tudi Združene države Amerike, Indija, začeli vsi, nas že prehitevajo, ampak še bolj pospešeno prehitevati. Zaradi tega je treba tudi glede pravičnega prehoda govoriti izjemno v luči tudi geopolitičnih in geostrateških situacij po svetu. Glede Saša regije, mi smo zdaj dali razpis, želimo tej regiji pomagati, nimamo pa še zakona o prestrukturiranju regije. Vem, da to ni vaše področje na Ministrstvu za gospodarstvo, da to je del Ministrstva za podnebje, ampak zdaj že tri leta tega mandata in mi še vedno nimamo tega zakona, se pravi dveh zakonov o prestrukturiranju regije, je pa tisti prvi Zakon o premogovniku. Tako, ampak zlasti prestrukturiranje regije, minister, zakon, ga resno potrebujemo, da vemo sploh, na kakšen način bomo mi pomagali tem podjetjem v tej regiji, kaj je perspektiva. Ta trenutek tega zakona, pa ga ni na mizi, da dajemo pa finančna sredstva. Zaradi tega po mojem mnenju popolnoma nič ni narobe, če ste razveljavili razpis. Edino pravilno, čeprav zdaj podjetniki govorijo, pa tudi župan v Velenju, da to je škoda, da ste to naredili. Ampak kaj pa je vizija razvoja te regije, ki je opredeljena, kaj so tiste točke, da se bo ta regija, Saša regija, razvijala? Katera tehnologija? Način izobraževanja v Saša regiji za mlade kadre? Kaj je perspektiva? Tri, štiri, pet ključnih točk, ki bi pomenile dolgoročen razvoj te regije izven konteksta premogovništva. In tega zakona ni. Tri leta ga že ni. In jaz to res obžalujem, ker mislim, da so strokovne ekipe na onem resorju ta zakon že pripravljene v preteklem mandatu, da so sodelovale že lokalne skupnosti in mislim, da je tudi velenjski župan par dni nazaj pozval, da naj se pripravi za božjo voljo ta zakon. In mi ni jasno zakaj ga ni. Česa se nekdo boji, ne vem. Ampak da v treh letih se ne da, tega spustiti skupaj. In na ta način bi bilo lažje podeljevati sredstva, ki bi vedeli točno kam, na podlagi zakona, ki je sprejet tukaj v Državnem zboru, ne v podjetja, ki se ukvarjajo z dopolnilno prehrano, ampak pač lahko tudi v zagonska startup podjetja, ki predstavljajo neko vizijo in se reče zakonsko, okej, to je to. Ne pa v podjetje, pač, ne bom govoril o nobenih člani stranke, ker je to brezpredmetno, ampak pač to podjetje se ukvarja res s prehrambno industrijo in je malo smešno na ta način se pogovarjati. Tako da minister, jaz vas spodbujam to stvar, da na seji Vlade enkrat poveste kje je ta zakon. Ker ta zakon je ključnega pomena za Saša regijo. In potem se lahko pogovarjamo kako in na kakšen način bomo komu dali finančna sredstva.

Dajem besedo naprej, gospod Horvat in sledi gospod Reberšek.

Hvala lepa predsednik. Lep pozdrav, gospod minister. Pohvalno, da ste prišli z močno ekipo, da lahko tukaj razvijamo eno prepotrebno razpravo na temo, ki smo jo dali na dnevni red te seje. To pa ni Spirit, ampak je problematika subvencioniranja slovenskega gospodarstva. In mi pač razumemo, da ste vi naš glavni sogovornik, ko gre za to vprašanje, saj vendarle razumemo vašo funkcijo kot ključno funkcijo v vladi, ki diktira ekonomsko politiko države. Vem, da vam vedno ne uspe, da velikokrat vaša volja in vaše ideje niso slišane, ampak tako bi v urejeni državi moralo funkcionirati. Normalno je, da je povsem jasno, da smo to sejo sklicali na podlagi povoda, to pa je afera Spirit in najbrž je Spirit razveljavil ta razpis, 83 milijonski, tudi po tem, ko je bila sklicana ta seja, 14 dni po sklicu seje je prišlo do razveljavitve. Pravite sami, gospod minister, da ste podali tudi kazensko ovadbo, me zanima, ja Spirit, proti komu bi bilo dobro, da to slovenski davkoplačevalci tudi vedo.

Je pa nekaj, zdaj piarovsko je zelo dobro, da je direktor Spirita šel in da je prišla nova direktorica oziroma vršilka dolžnosti. Pod točko 2, piarovsko je zelo dobro, da je razpis razveljavljen, piarovsko. Ampak zadaj mi moramo gledati 71 vlog, 71 gospodarskih subjektov, ki so se najbrž trudili, imajo nek poslovni model, najbrž niso vsi proizvajalci prehranskih dopolnil ali kaj že, ki mi, milo rečeno, niso všeč, kaj to mi vse financiramo. Rajši bi pa videl to, kar je gospod Frangež povedal, zelo dobra iztočnica, mi imamo tudi kakšnega Elona Muska, tukaj je bil že omenjen, gospod, ki je tudi, no, Ivo Boscarol, če že o imenih, ki je izjemno, tudi, kot se reče, družbeno odgovoren in tako naprej in izključno s svojim znanjem in iz svoje poslovne ideje, z napori, ki je iz garažnega podjetja zgradil dejansko svetovno znano podjetje. ki je zunaj bolj cenjeno kot doma. Ker, kako je že rekel, Slovenci oprostimo vse, samo uspeha ne.

Res je, pri razpisih, saj tako z enim stavkom gotovo takrat, ko nastopijo. Naravne nesreče in covid je bil naravna nesreča, se najbrž strinjava. mora intervenirati država ali pa poplave ali pa karkoli drugega, mora država intervenirati in reševati gospodarstvo. Tukaj se gotovo vsi strinjamo. In ja, tisti boni, tako imenovani turistični boni so bili dobra zadeva za slovenski turizem oziroma gospodarstvo. Generalno gledano pa si upam trditi, da pri razpisih gre za to, da pravzaprav, da je dominantna volja nekega državnega birokrata, ne pa zakonitost tržišča. Ali pa, če hočete na drugi strani naša razvojna strategija, strategija razvoja te države, imamo nek zvezek, kjer govorimo o strategiji do leta 2030, sicer dvomim, da je še aktualna, in dvomim tudi, da je na vladnih mizah. Ključno pa se mi zdi to, da tukaj volja državnega birokrata, z vsem spoštovanjem, jih potrebujemo, je nekako dominantna, je nad zakonitostjo trga. Zdaj bolj točno, ali zakonitost trga narekuje, da mi potrebujemo dodatne kapacitete za prehranske proizvode. Pa pustimo, jaz se v te zadeve ne razumem.

Premogovne regije, seveda, treba jim je pomagati. A veste, da je tudi Pomurje kot statistična regija premogovna. Saj poznate, nekoč smo imeli Nafto Lendava, rekli smo jim ljudem tam beli rudarji. Nafte ni več, je pa bil plin, ja, gospod minister in mi smo ga, saj se spomnite, Kul opozicije, moram tukaj to povedati, ki je toliko pritiskala na zdaj kolega, prej ministra, Jerneja Vrtovca, da je z, mislim, da s šestimi predlogi zakona o rudarstvu Kul opozicija dejansko privedla do tega, da smo v državi neracionalno, neracionalno prepovedali črpanje plina. Ker stroka vam bo povedala, da vi plina ne morete črpati vsaj z minimalnim frakturiranjem, ampak to je zdaj že neko drugo poglavje. In kaj smo dobili? Ne vem, kako je postopek daleč, Ascent Resources, ameriški vlagatelj, ki je vlagal tukaj v raziskave, je pred državo avgusta 2022, se pravi v času te Vlade izstavil račun za pol milijarde, pol milijarde evrov. Res je, da bodo tu najbrž neka pogajanja. Upam, da bo Slovenija dobro skozi prišla. Torej naša razprava problematika subvencioniranja.... No, še mogoče to boste rekli, ja, saj pa pomagamo v Prekmurju tudi Sandoz, jaz sem zelo hvaležen. Ne bi bilo prav, da bi država ne izvajala svoje, pravzaprav redne, konstantne politike spodbujanja tudi tujih investicij. Oba pa veva, če ima Sandoz 350 milijonov, potem ima 400 tudi oziroma teh 50, koliko bo dala država, ima. Ampak jaz kot Prekmurec sem za to izjemno, izjemno hvaležen.

Če pa zdaj spet grem k prehranskim dopolnilom, bi pa rajši videl, sem pač, saj veste, oba sva lokalpatriota, bi pa rajši videl, da bi se spodbujala eksploatacija geotermalne energije. Tam pa gre zadeva vzvratno, rikverc po domače, zdaj v času te Vlade, se opravičujem. Namesto, da bi izkoriščali geotermalno energijo, proizvajali povrtnine, zelenjavo in tako naprej. Tukaj imamo nekaj zelo dobrih zgodb. Naprej pa preprosto ne gre, ker si enostavno investitorji ne upajo privoščiti večjih vlaganj. Najbrž bi bilo res za razmisliti. In v tej smeri gre tudi naš sklep številka 5, da bi pravzaprav, ker pozivamo vlado, da bi nam Vlada pravzaprav predstavila nek svoj razmislek, kako naprej. In spet, če mi razstavljamo, razdelimo, ne vem, približno pol milijarde raznih subvencij, ali ne bi bilo boljše, da bi preko davčnih spodbud in preko zmanjšanja birokratskega pekla, imamo, to se strinjava, birokratski pekel, da bi se te zadeve optimirale, bile bolj naklonjene investitorjem in mislim, da bi to dalo nek večji zagon razvoju slovenskega gospodarstva. Res je, tu je treba operirati s številkami, se strinjam, se strinjam in ne morem mimo tega, in se spet vračam k SpaceX, zelo dobra iztočnica, gospod državni sekretar. Zakaj? Zato ker bom danes prav imel eno poslansko vprašanje oziroma pobudo ministrici za digitalno preobrazbo. Mi bi še kar kopali jarke, pa vemo, da je to izjemno težko, pa razni Gošo, pa ne vem, kaj še, pa Rune projekti. Glejte, danes imamo tehnološko rešitev, dovolj visoko razvito, reče se ji satelitski internet. Ali je to zdaj star link ali karkoli, ne bom delal reklame, ker ne smem, ampak imamo v nizki orbiti čez 10000 satelitov in rešitve so praktično na dosegu roke. Država se mora samo ojunačiti in iti v ta projekt. Bom videl, kaj bo ministrica odgovarjala.

Skratka, jaz bi si želel, gospod minister, da bi ta razprava tudi pokazala, da se naj ve kdo vodi gospodarsko politiko v državi, da je to minister za gospodarstvo. In vem in cenim tudi vašo iskrenost, ko pravite, da pa, če bi zdaj bil na mizi ponovno naš Zakon o dohodnini iz začetka leta 2022, da pa ne bi glasovali proti. Seveda to, ker gotovo znate računati, niste eden od, niste podoben eden enemu od vaših kolegov, ki je izračunal seveda napačno, da bi to državo pahnilo v bankrot, ne. S tem bi vsi dobili višje neto plače, vsi. Kakšna plačna reforma, ki so zdaj vsi razočarani? To so bili pravi ukrepi. Vsi bi dobili višje neto plače, razbremenitev gospodarstva. Pa veste kaj? Dajte na Vladi odpreti vprašanje o tako imenovani razvojni kapici. Res je, to je nek drug resor, ampak čakajte malo, vi ste minister za gospodarstvo. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Horvat. Dajem besedo naprej, poslanec Reberšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vse skupaj vas lepo pozdravljam! In bom začel takole. Najprej iskreno čestitam ministru Hanu, ker je prišel danes na današnjo sejo. Zakaj? Lahko bi se tudi izognili, primer recimo imamo drugih ministrov. Smo na tej Komisiji za nadzor javnih financ obravnavali problematiko škofjeloškega podjetja CSS, recimo minister Boštjančič na to sejo ni prišel in še več takih primerov je v zgodovini, zelo podobno, tudi na kakšni drugi seji. Minister, recimo Luka Mesec se večkrat izogne, pošlje državnega sekretarja in tako naprej. In tudi vi bi danes lahko to naredili, pa niste. Prišli ste tukaj sem, čeprav jaz vem, da je za vas tema zelo težka, da ste deležni številnih očitkov in tako naprej in ste danes prišli na to sejo.

V naši državi obstaja. Več razpisov, ne moremo vse metati v en koš. In razpis z vašega ministrstva, ki vlaga denar v športno infrastrukturo, konkretno tudi za igrišče, ki se v tem času gradi v občini Vransko in še tudi po številnih drugih občinah, je sigurno zelo dober razpis in namensko porabljen davkoplačevalski denar. In tudi za to ste odgovorni na vašem ministrstvu. In tukaj vam lahko samo čestitam in pozdravljam. Imamo občine, ki imajo, bom rekel, zelo malo proračuna in se prijavljajo tudi na takšne razpise. Ker če teh razpisov pa ne bi bilo, pa enostavno ne bi mogli zgraditi novih igrišč. Konkretno na Vranskem, vam govorim s konkretnimi stvarmi na Vranskem. In te razpise, bom rekel, absolutno podpiram, ker od teh razpisov ima narod kaj in so oprijemljivi, niso tudi neke mehke študije, ampak ljudje imajo od teh razpisov nekaj, konkretno igrišče nam bo nudilo, bom rekel, otroci bodo lahko tam aktivno preživljali svoj prosti čas, imamo košarkarski klub v rani Vransko, nogometni klub, kjer se bodo lahko tam izvajali konkretno treningi, poleg tega pa bo to igrišče namenjeno tudi druženju ob vikendih v času poletnih počitnic. In spoštovani minister, hvala za ta razpis. S temi razpisi nadaljujte tudi v prihodnosti. Obstajajo pa tudi drugi razpisi. Od katerih pa narod nima koristi in imajo koristi, bom rekel, določeni posamezniki in kot smo brali recimo v medijih, predvsem posamezniki, ki so bili ali pa so vaši člani, ki so v stranki SD. Teh razpisov pa enostavno ne morem podpirati. In ta razpis, ki ga ne podpiram, ki je bil namenjen ustvarjanju novih delovnih mest, delovnih mest resnično z dodano vrednostjo in to, bom rekel, zelo veliko dodano vrednostjo, 20 milijonov naj bi dobili dve podjetji, ki imajo skupaj pet zaposlenih in enega ustanovitelja. Eno podjetje pa naj bi dobilo 7 milijonov in to brez enega zaposlenega. Veste, tukaj pa zadeve ne stojijo in ne štimajo. Jaz mislim, da gre tukaj zadaj, in to je treba tudi zelo pošteno povedati, za neko, za neke povračilne ukrepe med Svobodo in pa SD, da gre tukaj za to, kdo je močnejši. Sami veste, da ste v stranki SD, bom rekel, se malo pokonci postavili in ste rekli, da razmišljate tudi, da boste podprli interpelacijo oziroma glede notranjega ministra Poklukarja. Takrat ste bili malo, bom rekel, preveč glasni. Pol si je en upokojenec, Milan javi, rekel, da je treba nek razpis tam ponoviti, je govoril zelo podobno, kakor ste govorili vi. In vas je tukaj, bom rekel, na nek način Robert Golob tudi malo discipliniral. Ste imeli tukaj, bom rekel, na nek način prste v marmeladi. In Svoboda vas je tukaj lepo pritisnila ob zid in to tudi javno malo obelodanila in pokazala, kdo je zdaj tukaj glavni na tem, bom rekel, če lahko rečem, da imamo dva kupa gnoja, eden je na desni, eden je na levi in kdo je zdaj tukaj gor glavni petelin. In zdaj spremljamo ta, bom rekel, zakulisni boj med Svobodo in pa SD.

Minister je, jaz sem prepričan, da tudi minister ne more vseh stvari vedeti, da se mi zdi to kar logična izjava oziroma ne more vedeti za vsako stvar, ki se dogaja na ministrstvu. Pa ne, da zdaj ministra Hana opravičujem, ampak težko je vedeti čisto za vsako stvar, ki se na ministrstvu dogaja, vsako stvar se obregniti in tako naprej. Pa vendar, minister Han je zdaj v dani situaciji odslovil tega direktorja Spirita in ste tudi razveljavil razpis. Saj v dani situaciji druge možnosti praktično niste imeli. Moje osebno mnenje pa je, da bi morali v prihodnosti vse te razpise razveljaviti, kakršnekoli že. Zaradi tega, ker se gre tukaj, bom rekel, za legalno krajo davkoplačevalskega denarja. Spomnimo se samo razpisa za 10 milijonov evrov bivše ministrice Sanje Ajanović Hovnik, ki je po neki prijateljski liniji ta denar talala. Poleg tega pa so njene prijateljice pisale vse te razpise in od tega še kasirale, izstavljale račune in bom rekel, favorizirale mogoče nekatere ponudnike, ki so se prijavili na te razpise. Narediti bi morali tisto, kar smo naredili v Novi Sloveniji v času prejšnje Vlade, kjer smo povečali procent, kjer ljudje, naši državljani do zdaj so lahko dajali pol procenta dohodnine nekemu društvu in tako naprej, katerega si sami izberejo. Ljudje ta denar itak ne bi obdržali, ostane v proračunu države. In do zdaj je bilo to nekje pol procenta in mi smo to dvignili na 1 procent. Se pravi, še večjo moč ljudem, da svoj denar, ki bi itak ostal v proračunu, namenjajo nekemu društvu, posameznikom in tako naprej. Pokojni doktor Bajuk je v tem, ko je začel o tem govoriti, govoril: ta procent bi morali še povečati. Res je, ta procent bi morali povečati na 3, 4 odstotke in ljudem dati še večjo moč in pol se pa pojdimo, ker vsi ti razpisi zmeraj nekaj smrdijo, naši, našim, vaši, vašim in tako naprej. In mislim, da bi na nek dolgi rok bilo potrebno vse te razpise razveljaviti, ker so brez veze in dati moč ljudem. Preko dohodnine, zdaj pa državljani sami, talate. In potem naj vsa ta društva, posamezniki, pač na terenu borijo, da čim več teh dohodnin tudi poberejo. To bi morali narediti, dvigniti ta odstotek.

Zdaj v tej vladi, ki izrazito deluje proti podjetjem, ampak če delaš proti podjetjem, delaš tudi proti zaposlenim na dolgi rok, ste se spravili recimo na normirance. 12 milijonov ste jim recimo pobrali, povečali ste jim davke, dajatve vsem tem. Z enim razpisom pa bi nekdo, ki se pravilno piše in sicer von Horvat, ta denar v šusu dobil nazaj, en posameznik. Tukaj ene stvari enostavno ne stojijo in pa ne štimajo. In tudi z Lune se vidi, da je šlo tukaj za legalno krajo davkoplačevalskega denarja. In modus operandi te vlade je dvigati davke, dvigati prispevke, ne samo samostojnim podjetnikom, vedno nove in nove obremenitve. Spomnimo se samo zdaj Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki s 1. 7. prinaša nove obremenitve, ne samo za posameznike, tudi za podjetja in tako naprej. Dvigovati prispevke, dajatve davke narodom. Po drugi strani pa spremljamo, kako prijateljčkom lepo denar talate nazaj in to ni v redu, enostavno to ni v redu. In sem hvaležen, da so vas razkrinkali. Ne glede na vse, pa bom rekel, nobene panike v stranki SD, nobene, spremenilo se itak ne bo nič. Ankete kljub sodni stavbi, aferi Teš, Spirit in tako naprej vam izrazito kažejo še večjo podporo, kar je, bom rekel, na nek način zelo zanimiv. Podpora vam v anketah narašča. Očitno bolj ko imaš prste v marmeladi, boljše vam kažejo procenti. Se pravi, je treba verodostojnost teh anket tudi malo podvomiti, če lahko temu tako rečem. Zato sem vesel, da smo tudi v Komisiji za nadzor javnih financ, tako kot že vsa leta do zdaj, odkar vodimo to Komisijo za nadzor javnih financ razkrivali na tej seji res tiste najbolj sporne prakse, najbolj sporne prste in gledamo v Vladi ves čas pod prste. Kje so računalniki, smo ugotovili na naši komisiji. Sodno stavbo smo imeli tukaj. Podjetje CSS, sprejeli en tako pomemben sklep, da Računsko sodišče revidira, obrne vsak papirček podjetja CSS. In tukaj vidim, da Nova Slovenija res igra, bom rekel, neko pomembno vlogo. In danes, ko imam te sklepe pred seboj, tudi tukaj imamo enega izmed sklepov, da Računsko sodišče vsak papir tega razpisa pregleda, ker z Računskim sodiščem se pa ne da zajebavati. In tukaj vidim neko, bom rekel, zelo dobro vlogo opozicijske stranke Nova Slovenija, ki igra tukaj res v skrbi za davkoplačevalski denar. Komisiji za nadzor javnih financ v skladu s 25. členom Zakona o Računskem sodišču predlagamo izvedbo revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja javne agencije Spirit Slovenija pri izvedbi vseh javnih razpisov. Super, naj vse pregledajo, vsak papir, da vidimo, kje smo. In še ta sklep bom citiral, peti: Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, da ukine politiko subvencioniranja gospodarstva iz sredstev slovenskih davkoplačevalcev ter jo nadomesti z bistvenim znižanjem davčnih obremenitev in poenostavitvijo poslovnega okolja za vsa podjetja. Dajmo se boriti za to, da bomo imeli dobro poslovno okolje. Sam minister ste na predstavitvi, ko ste bili predlagani za ministra, rekli, da si želite predvidljivo davčno in poslovno okolje. Danes imamo vse prej kot to, pa vem, da niste za to samo vi krivi, ampak ste del te Vlade. Davčno je treba razbremenjevati podjetja, podjetjem je treba dajati nižje davke, ne pa milijone izbrancem, ki se pravilno pišejo, ki so jih izbrali, recimo, neki birokrati na vašem ministrstvu. Nižje davke podjetjem, boljše poslovno okolje, davčne razbremenitve in na koncu koncev bodo imeli tudi več zaposleni. Ali ni to logično?

Samo še to, s tem bom tudi zaključil, naš zakon o dohodnini je šel popolnoma v pravo smer. Nismo dodatno obremenjevali podjetij. Se je država odpovedala kosu, delu pogače in na koncu so zaposleni dobili več. In s tem se ukvarjate na vašem ministrstvu, da bodo zaposleni na dolgi rok imeli več. Ne pa z neko plačno reformo, ki jo napiše, ne vem, nek uradnik tamle v enem kabinetu, na enem ministrstvu in nima stika z realnostjo. Ker meni, ljudje na terenu so pa rekli, daj zdaj ljudem kar jim misliš dati, ne čez štiri leta, ker vse to, kar boste dali čez štiri leta, bo zdavnaj inflacija pojedla. Jaz upam, da sem bil dosti razumljen danes tule, da sem povedal tisto bistvo. Take razpise, kot je bil ta zdaj za 83 milijonov, je absolutno treba čim prej razveljaviti. Ne vem, če je smisel, da jih sploh ponavljamo zaradi tega, ker zdaj bodo mogoče dobila neka druga podjetja z nekimi drugimi lastniki in tako naprej. Povečati je treba dohodnino, moč ljudem, da ljudje dajejo procente od svoje dohodnine. In naj se potem vsi na trgu v Sloveniji borijo, da bodo čim več ljudi dobili, ki jim bodo dali del svoje dohodnine. In to bo tisto najbolj legalno, pošteno. Dokler bomo imeli pa take razpise, bomo pa spremljali legalno krajo davkoplačevalskega denarja. Hvala.