Spoštovane kolegice, kolegi, dobro jutro, lep pozdrav vsem.

Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo s pooblastilom naslednje članice in člani oziroma poslanke in poslanci. Tako sem prejel opravičilo za poslanca Andreja Kosija, hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednji: poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec magister Darko Krajnc nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanka magistra Tamara Kozlovič nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanec Aleš Rezar nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora, in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen tak dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI - POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO ALBANIJO O ZAPOSLOVANJU IN SOCIALNEM ZAVAROVANJU.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, objavljeno pa je tudi zaprosilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 4. 2005 za čimprejšnjo obravnavo pobude. Za dopolnilno obrazložitev najprej dajem besedo gospodu Igorju Feketiji, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.

Dobro jutro. Najprej hvala za sklic te izredne seje.

Torej sprejeto strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja se je država zavezala, da bo preučila možnosti za sklepanje novih dvostranskih sporazumov o zaposlovanju in socialnem zavarovanju s tretjimi državami. Tovrstni sporazumi imajo več prednosti.

Prvič, z njimi vzpostavljamo organiziran in nadzorovan način posredovanja delovne sile v obeh smereh. Obseg delovnih migracij med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo je trenutno relativno skromen. Število izdanih soglasij k enotnemu dovoljenju za albanske državljane je iz 99 v letu 2020 naraslo na 290 v letu 2024, torej med slabimi 150 tisoč tujih tujimi državljani, ki ta trenutek tvorijo del slovenske delovno aktivne populacije oziroma delovno aktivne populacije v Sloveniji je delež albanskih državljanov relativno skromen. Ne glede na to pa zaradi geografske bližine sorazmerne komplementarnosti trgov dela, Republika Albanija ima približno 12 odstotno brezposelnost in pa približevanje Albanije Evropski uniji ocenjujemo, da je smiselno okrepiti sodelovanje tudi s sklenitvijo sporazuma o zaposlovanju in socialni varnosti s to republiko. Organiziran način posredovanja in zaposlovanja delovne sile onemogoči sporne prakse delodajalcev, ki zaposlujejo delavce migrante preko različnih posrednikov. Velikokrat to počnejo na račun zmanjšanja obsega oziroma celo načrtovanega kršenja njihovih osnovnih delovnih pravic, kar posledično zmanjšuje tudi pravice domače lokalne delovne sile. Sporazum namreč omogoča tudi predhodno preverjanje delodajalca s strani službe za zaposlovanje v Sloveniji, ki posredovanje zavrne, če gre za nesolidnega delodajalca oziroma, če je ta kršitelj delovno pravne zakonodaje. Sklenjen sporazum bo torej omogočil regulacijo zakonitih migracijskih tokov na urejen, dogovorjen način, ki bo temeljil na tesnem sodelovanju med pristojnimi izvajalci, torej zavodi za zaposlovanje. Na podlagi preteklih izkušenj s sporazumi, ki jih že imamo sklenjenih z Bosno in Hercegovino in Republiko Srbijo, lahko upravičeno trdimo, da takšno sodelovanje poteka dobro, brez večjih zapletov. To je torej osnovni interes za sklepanje sporazuma z vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Drugič, delovne migracije so naša realnost in naše gospodarstvo izkazuje potrebe po delovni sili in torej kontrolirano priseljevanje ima korist tudi za gospodarstvo. Kljub nekaterim težavam v albanskem gospodarskem okolju, ki pa se s približevanjem Albanije v Evropski uniji, Albanija ima status kandidatke od leta 2014. Nedavno je odprla drugi pogajalski sklop v pridružitvenem procesu. Torej se stanje tam izboljšuje. Slovenija beleži rast blagovne menjave, od leta 2018 se je ta več kot podvojila in na albanskem trgu so prisotna številna slovenska podjetja, na primer Mik Celje, krka Cetis. Dotcom, Intereuropa, Bisol, Actual IT, torej tudi nekatere visokotehnološke firme. Sodelovanje poteka tudi na področju gozdarstva, digitalizacije, civilne zaščite, kmetijstva, turizma in energetike.

Tretjič, sporazum utrjuje tudi mednarodne vezi, torej ima svojo vrednost z vidika mednarodnih odnosov. Premier Albanije je obiskal Slovenijo oktobra 2020, takrat opravil delovni sestanek s takratnim premierjem. Predsednica Republike Slovenije je maja 2024 obiskala Albanijo, premier Albanije se je udeležil lanskoletnega blejskega strateškega foruma, torej se utrjujejo tudi mednarodne vezi, ki so, verjamem, da, v balkanskem prostoru pomembne.

In četrtič, ker predviden sporazum vsebuje tudi določbe o koordinaciji nekaterih sistemov socialne varnosti, bomo s tem sporazumom zagotovilo, da se delavci, ki del svoje delovne dobe pridobijo v več različnih državah in posledično v več državah tudi plačujejo prispevke za socialno varnost in na tej podlagi pridobijo določene pravice, torej, da zaradi tega ne bodo oškodovani pri svojih pravicah iz socialnega zavarovanja. S tega vidika so sporazumi najpomembnejši predvsem za področje pokojninskega zavarovanja, ker se urejajo seštevanje obdobij zavarovanja. S predvidenim sporazumom pa bo urejen tudi položaj napotenih delavcev, to je tudi pač interes Republike Slovenije.

Omenjena podjetja napotujejo svoje delavce na albanski trg, kar bo reguliralo in olajšalo morebitno čezmejno izvajanje storitev s strani ponudnikov storitev s sedežem v obeh državah. Torej, s tem sporazumom urejamo migracijske tokove, omogočamo potencialni vir delovne sile, preprečujemo prikrajšanje delavcev, ki so delali v več državah, za njihove pravice iz zavarovanj in utrjujemo mednarodne odnose in zato, spoštovani člani Odbora za zunanjo politiko, glede na navedeno prosim za potrditev pobude za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo. To nam bo dalo mandat, da začnemo formalna pogajanja, seveda pa bo tudi končni sporazum, ki ga dosežemo, predmet ratifikacije. Hvala.

Hvala lepa, sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Ja, kolega Premik, izvolite.

Osebno vsekakor podpiram sklenitev takšnih sporazumov, posebej tole pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo. Vemo pač, kot je tudi državni sekretar povedal, da gre za relativno bližino, geografsko, in vemo tudi, da se tradicionalni bazen, od koder črpamo delovno silo, torej države bivše Jugoslavije, počasi prazni, tako da je treba na ta način razširiti pač našo tako imenovano interesno sfero.

Vemo, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje delovne sile in jasno, taki sporazumi širijo možnost zaposlovanja, še posebej visoke kvalificirane delovne sile, ker vemo, da v glavnem tudi na tem področju nam zelo, zelo primanjkuje strokovnjakov. Zdaj, glede na to, da zaenkrat, ko smo poslušali državnega sekretarja, gre tukaj za relativno majhno število teh delavcev, še posebej tudi naših, ki so zaposleni, ker gre za recipročen sporazum, vendar me tukaj zanima, glede na to, da bo ta problem našega, našega trga dela se ne bo umiril, ampak bo postal čedalje večji, koliko teh sporazumov je dejansko že podpisano pa koliko teh sporazumov je še v delu. Pa tudi to, ali gre tukaj za pobudo Slovenije ali gre tukaj za pobudo tudi teh držav, ki imajo verjetno problem, slišali smo o stopnji brezposelnosti, ali te pobude prihajajo tudi iz drugih držav? Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, lep pozdrav vsem. Vprašanja, ki jih je kolega nanizal, so seveda relevantna. Zakonodajna veja oblasti mora biti pozorna do tega, kar potrebuje gospodarstvo. Zdaj, ta podatek, 12 procentna brezposelnost v Albaniji nam kar nekaj pove, ampak premalo, premalo nam pove, ker ne poznamo strukture teh brezposelnosti, kakšne so kvalifikacije teh, teh ljudi. Zdaj tukaj v tej pobudi je posebej tudi izpostavljeno, da je potrebno preveriti delodajalca, če ta ni, kot ste že rekli, soliden ali kakorkoli že, v glavnem preverjanje delodajalca. To se strinjam, to se strinjam. Tisti, ki ne spoštuje slovenske zakonodaje, tistega morajo pristojne institucije imeti na radarju. Na drugi strani pa nekako ne vidim, ali se preverja tudi solidnost ali nesolidnost teh ljudi, ki konkretno zdaj iz Albanije pridejo ali prihajajo ali pa bodo prihajali v Slovenijo. Naslednje vprašanje je tudi glede na to sprejeto strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Kakšne kadre Slovenija preferira? In ja, tudi sam si nekako postavljam vprašanje, kakšna bo dodana vrednost glede na dosedanjo dodana vrednost tega sporazuma ko bo enkrat stopil v veljavo, ko bo ratificiran, glede na številke, ki ste jih navedli. Relativno malo delavci prihajajo oziroma je do sedaj prihajalo iz Albanije v Slovenijo. Lahko bi rekli zanemarljivo, glede na to, koliko imamo mi v Sloveniji še, bom rekel, vitalnih upokojencev, mislim, da je številka okrog 20000 tistih, ki so že dosegli pravico do starostne pokojnine in na takšen ali drugačen, v takšni ali drugačni obliki še opravljajo neka dela, so v nekem pogodbenem odnosu z delodajalcem. Se pravi, imamo doma kar tudi nek potencial, zdaj govorim o, ker smo pred dnevi imeli to razpravo doma, govorim o tako imenovanem dvojnem statusu upokojencev, ki je tudi nek bazen, kadrovski bazen izkušenih, če hočete, preverjenih delojemalcev, ampak kakorkoli že, temu, tej pobudi ne bom nasprotoval, bomo pa videli kakšno bo potem končno besedilo sporazuma, itak ga boste prinesli v Državni zbor v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, je potrebno takšen sporazum tudi ratificirati, pobudi pa ne bom nasprotoval. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Morda državni sekretar, izvolite.

Ja, hvala za ta vprašanja, bom probal iti po vrsti. Torej, Slovenija ima sklenjena dva sporazuma o zaposlovanju, z Bosno in Hercegovino in Srbijo in pa številne sporazume o socialnem zavarovanju z vsemi državami nekdanje Jugoslavije, razen s Kosovom, potem pa z Avstralijo, Kanado, ZDA in tako naprej, torej s tretjimi državami, v katerih je tudi Argentino, ste, v katerih je naša populacija, v katerih živi veliko slovenskih nekdanjih državljanov ali pa etničnih Slovencev.

Glede pobud za, torej mislim, da teh sporazumov o socialnem zavarovanju je res približno 50, samo dva sta pa o zaposlovanju, to sta dve različni kategoriji, glede pobud za nove sporazume jih imamo veliko. Prihajajo večinoma iz tujih držav. Zdaj od tistih, ki jih imamo, višje na prioritetni listi je recimo Argentina. tudi zaradi naših izseljencev tam, ki bi jim ta sporazum omogočil tudi lažje vračanje ali pa jih spodbudil k temu. Ena od tovrstnih pobud je s Kosovom, ravno zaradi številnih večjega števila kosovskih državljanov pri nas, teh je približno 15 tisoč, torej izdanih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Dobili smo tako pobudo iz Republike Moldavije, ki se tudi počasi približuje Evropski uniji in nam je tudi nekoliko bližje. Nedavno smo dobili to pobudo s strani Uzbekistana, kjer njihovi njegova populacija govori rusko, imajo tudi javni izobraževalni sistem in zopet visoko stopnjo izseljevanja. Nedavno smo dobili tudi pobudo s strani Egipta, zdaj nekaterim tem pobudam smo bolj naklonjeni, drugim manj. Predvsem je naša prioriteta so še vedno države, ki so nam geografsko, kulturno in jezikovno čim bližje, tudi zato, ker je potem integracija teh tujcev v naše okolje veliko, veliko lažja.

Kar zadeva kvalifikacije teh brezposelnih. Imamo približno podatke, da je večina brezposelnih seveda ima nižjo kvalifikacijo, če pa gledamo strukturo tistih albanskih državljanov, ki že delajo pri nas, jih pa več kot 10 procentov pa vseeno dela v višje kvalificiranih poklicih, torej v dejavnosti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kar je v bistvu celo nadpovprečno glede na druge priseljence.

Kar zadeva preverjanja delodajalcev, drži, Zavod za zaposlovanje ima evidenco delodajalcev z negativnimi referencami in potem še evidenco delodajalcev, ki kršijo pravice tujih delavcev. Torej, ena je, druga je vzpostavljena po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

Kar zadeva preverjanje delavcev, ki prihajajo k nam, je pa tako, da je to predvsem na delodajalcu, namreč noben ta delavec ne pride sam od sebe. Več kot 90 procentov vseh tujih delavcev iz tretjih držav pride k nam na pobudo našega delodajalca, ki identificira tega delavca, bodisi sam bodisi s pomočjo nekega posrednika in on preveri njegove kvalifikacije, saj drugače ga seveda ne bo zaposlil. Saj s tem, ko zaposliš človeka, prevzameš neko odgovornost. Ampak princip zaposlovanja pri nas je takšen, da delodajalec izkaže potrebo in poskrbi za to, da ta delavec pride k nam, in kot rečeno, več kot 90 procentov vseh vlog za enotno dovoljenje za prebivanje in delo vložijo delodajalci za svojega bodočega delavca, tako da ta del preverjanja seveda prepuščamo delodajalcem, razen seveda v reguliranih poklicih. Poleg tega pa seveda v poklicih, kjer je to zahtevano, tudi zavod za zaposlovanje preveri, mora preveriti osnovne, osnovne kvalifikacije. Recimo, če bo ta delavec delal v stiku s strankami, je eden od pogojev tudi znanje slovenskega jezika. Drugo je, če se to izigrava, pa ga delodajalec prijavi na neko drugo delovno mesto, recimo v gostinstvu, da ga prijavi za kuhinjo, potem pa ta človek dela v stiku s strankami, tu ne gre za pomanjkljivo zakonodajo ali pa preverjanje, ampak gre za v bistvu zlorabe, ki se pa potem odkrivajo s strani tržnih inšpektorjev, inšpektorjev za slovenski jezik in tako naprej.

Potem ste spraševali... Ja, glede preferiranih kadrov, zdaj, največje pomanjkanje delovne sile pri nas je prav pri nizko kvalificiranih kadrih. Mi smo v zadnjih dveh, treh letih vse potrebe po novih zaposlitvah v gradbeništvu, kmetijstvu in predelovalnih dejavnostih, torej v industriji, zapolnili s tujci. Tam je primanjkljaj daleč največji. So primanjkljaji tudi drugod In kot rečeno, nekaj tega lahko tudi tu zapolnimo, čeprav so številke, kakor sem na začetku rekel, majhne, ampak procentualno nadsorazmerne glede na, glede na druge države izvora. In zdaj, če se pa še dotaknem dela upokojencev z vidika tega, kar sem pravkar povedal, ki imamo največje primanjkljaje, torej gradbeništvo, kmetijstvo in predelovalne industrije. Ta segment trga dela upokojenci s svojim delom težje zapolnijo, ker gre za težka fizična dela in si verjetno ne moremo predstavljati, da bi upokojenci delali na gradbiščih, poljih ali pa v tretjih izmenah v tovarnah. Je pa res, da je to prepoznano kot potencial. Ni skrivnost, da je v javni razpravi bila različica Zakona o urejanju trga dela, o katerem se pravkar pogajamo s socialnimi partnerji, kjer je predviden tudi povečan povečanje dovoljenega obsega upokojenskega dela. Tukaj imamo sicer nekaj pomislekov pred tem. Namreč, pri nas je pokojninski sistem oziroma pokojnina po svoji naravi in po definiciji namenjena tistim, ki si zaradi starosti s svojim delom ne morejo več zagotavljati preživetja. Torej, definicija pokojnine je, da je namenjena tistim, pri katerih je nastopilo socialno tveganje nezmožnosti zagotavljanja preživetja z lastnim delom. Včasih je to bilo organizirano znotraj družine, pa ko oče ni več mogel delati, je nehal delati, pa so delali družine namesto njega. Zdaj imamo to organizirano na ravni družbe s pokojninskim sistemom ne moremo zdaj vsakega upokojenca 20000 in več na leto preverjati, ali je res še zmožen si zagotavljati preživetje, zato smo določili neke starostne meje, v osnovi trenutno 65 let, razen, če si že oddelal 40, potem lahko s 60. greš v pokoj, ampak to je nadomestilo za v bistvu proksi za ocenjevanje, ali si človek še sposoben s svojim delom zagotoviti preživetje. In zdaj, če je nekdo sposoben še delati polovico celotnega delovnega časa ali pa 37 procentov, kar že omogočamo, 60 ur na teden, to je približno 37 procentov polne zaposlitve, potem imamo tudi druge institute, kakor je delno upokojitev, dobiš del penzije, del pa si prislužiš. Hkrati spodbujamo ostajanje v aktivnosti. Polni dvojni status bi pa pomenil, da po eni strani smo se dogovorili, da ne moreš si več zagotavljati preživetja s svojim delom, hkrati pa delaš, torej zato imamo tukaj pred polnim dvojnim statusom določen pomislek, predvsem pa to, kar sem že rekel, ja, upokojenci so potencial. Vemo, da študenti recimo je ena ocena, da celotno študentsko delo je enakovredno približno 22 tisoč delavcem, ki bi delali sicer za polni delovni čas in pri upokojencih je verjetno še približno takšen potencial. Po drugi strani, če gledamo, koliko nam zmanjka delovne sile vsako leto, ko je ocena, da približno 15 tisoč ljudi, da nam zmanjka. Glede na to, koliko se jih upokoji. Koliko jih vstopi na trg delovne sile in koliko se povečujejo. Potrebe? Je, celoten ta potencial upokojencev, tudi če ga izkoristimo, mogoče pokrije eno leto.

Torej, ja, je nek potencial, ampak, A, ne v tistem segmentu, kjer so potrebe največje in B, z vsemi temi pomisleki pred samim sistemom pokojnin, komu so namenjene in tako naprej. Torej to, kot rečeno, peljemo vzporedno. Po eni strani v Zakonu o urejanju trga dela povečujemo dovoljen in obseg dela in zaslužek upokojencev, po drugi strani pa iščemo priložnosti tam kjer so, kot rečeno, ni pa to edini vidik tega. Rekel sem, da je to tudi koristi našim podjetjem, ki delujejo na albanskem trgu, utrjuje mednarodne vezi. In tistim delavcem, ki pa so del svoje delovne dobe od delali tam, omogoča, da se jim ta doba sešteva in da potem niso prikrajšani pri pokojnini.

Hvala lepa za vašo, bom rekel, podrobno obrazložitev.

Ker ni več interesa, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Glasovali bi o naslednjem predlogu sklepa: odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo; glasovanje teče.

Glasujemo. Navzočih 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in s tem tudi 28. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Vsem se lepo zahvaljujem za to zgodnjo uro in seveda tudi za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.