Dobro jutro vsem skupaj!

Začenjam 35. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so upravičeni in se seje ne morejo udeležiti: kolegica Iva Dimic in pa kolega Andrej Hoivik, potem pa še s pooblastili kot nadomestni člani namesto Ive Dimic sodeluje kolega Jožef Horvat. To je to.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - KRŠITVE ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA TER ZAKONA O VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI S STRANI RTV SLOVENIJA.

Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka je dne 8. 5. 2025 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo, z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni k točki dnevnega reda pa so razvidni iz sklica.

Besedo v imenu predlagatelja zahteve dajem tokrat lolegici Alenki Jeraj, ker predlagatelja še ni.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem!

Mi smo se odločili za sklic te seje zaradi kršitev Zakona o RTV po naši oceni in zakona o volilni in referendumski kampanji, kar je očitno ugotovil tudi inšpektor. RTV Slovenija ima kot javni zavod, ki je financiran z davkoplačevalskim denarjem, zakonsko obvezo. V njegovih členih to jasno piše, da deluje v javnem interesu, zagotavlja uravnotežene in pluralne informacije ter mora spoštovati pravico državljanov do celovitega informiranja. Vendar pa so dogodki v oddajah Politično in Dnevnik ter praksa skrajšanja referendumske kampanje pokazala na sistematično nespoštovanje teh načel, kar po našem mnenju ogroža demokratične standarde in zaupanje javnosti v inštitucije.

Poleg tega je odziv inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije na prijavo državljana Blaža Babiča razkril pravne vrzeli, ki onemogočajo učinkovito ukrepanje ob takšnih kršitvah in te kršitve bom tudi v nadaljevanju omenila. Prvič, kršitev pravice javnosti do informiranja. Dne 27. aprila 2025 ob 19.10 je bila na prvem programu RTV Slovenija predvajana oddaja Politično z voditeljico Tanjo Gobec. ki je v času uradne referendumske kampanje obravnavala zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. V oddajo sta bila povabljena dva gosta, ki sta izrazila jasno stališče proti referendumu in predlagateljem, pri čemer ni bila zagotovljena uravnotežena predstavitev mnenj. Običajno je ta oddaja soočenje mnenj, se je pa že tudi v preteklosti kdaj zgodilo, da temu ni bilo tako ali pa, torej, da sta bila vabljena dva gosta z enako svetovno nazorskim prepričanjem, namesto, da bi pač bilo soočenje mnenj.

Zakon, Zakon o RTV Slovenija v 3. členu določa, da je temeljna naloga RTV Slovenija opravljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, kar vključuje zagotavljanje pravice javnosti do informiranja. Ta pravica je v času referendumske kampanje ključna, saj državljani potrebujejo celovite in uravnotežene informacije, da lahko sprejmejo informirano odločitev na referendumu. Enostransko poročanje v oddaji Politično, kjer je bilo predstavljeno zgolj stališče proti referendumu neposredno krši to pravico.

V SDS ocenjujemo, da je na splošno premalo informacij o načinu volitev, o možnostih predčasnih volitev in tako naprej, tudi, kaj pomeni na primer naknadni zakonodajni referendum, ker vemo, da pač moramo ves čas državljane v tem smislu izobraževati, povečevati aktivnost. Vemo, da imamo, da je Slovenija po udeležbi na volitvah in referendumih v primerjavi z drugimi državami Evropske unije na repu oziroma smo slabi, kar pomeni in bi pričakovala, da tukaj RTV opravlja svojo vlogo bistveno bolje, kot vidimo, da jo.

Oddaja Politično je vsebovala elemente politične propagande, kar je v nasprotju z 10. členom RTV Slovenija, ki prepoveduje politično propagando zunaj okvirov, določenih z zakonodajo. Tako po našem mnenju enostransko predstavljanje mnenj v oddaji ni le kršilo načela pluralnosti, ampak je tudi onemogočilo javnosti, da bi se seznanila z različnimi stališči o referendumskem vprašanju, kar je seveda bistveno za izvrševanje njene demokratične pravice do odločanja. Torej, če ljudje niso informirani, če nimajo celostnih informacij, potem se težje odločajo ali pa se sploh ne odločajo oziroma ne gredo na volitve.

Drugič, skrajšanje referendumske kampanje. Še bolj zaskrbljujoča je praksa RTV Slovenija, da je referendumsko kampanjo skrajšala na zgolj dva tedna, kar je neposredna kršitev pravice javnosti do informiranja in določb Zakona o volilni in referendumski kampanji. Namreč, v 6. členu tega zakona je določeno, da mora RTV Slovenija v času referendumske kampanje zagotoviti enakopraven programski čas za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju. Skrajšanje kampanje na dva tedna pomeni, da javnost ni imela zadostnega časa za seznanitev z vsemi vidiki referendumskega vprašanja, kar je še posebej problematično v luči enostranskega poročanja v oddaji Politično.

Razumemo, da je bil referendum razpisan hitro, da je bilo malo časa, ampak kljub temu ima pač RTV določila, ki jih mora spoštovati in referendumska kampanja mora trajati toliko, kolikor je zagotovljeno z zakonom. Vemo, da je bilo prepozno objavljeno, kako in na kakšen način bo RTV pokrivala referendumske dogodke. Referendumska kampanja je čas, ko morajo državljani imeti možnost dostopa do raznolikih informacij, da lahko oblikujejo svoje stališče. Skrajšanje kampanje s strani RTV pa je to seveda onemogočilo, onemogočilo izvedbo poglobljenih razprav, soočenj in oddaj, ki bi omogočile pluralno predstavitev stališč, kot sem povedala tudi nekaj splošnih informacij o volitvah, o volitvah, o referendumih in podobno.

Namesto tega je javna televizija z enostranskim poročanjem in omejitvijo časovnega okvira kampanje aktivno posegla v pravico javnosti do informiranja, kar je nesprejemljivo za institucijo, ki je financirana z javnimi sredstvi in ima zakonsko obvezo delovati v javnem interesu. Kršitev pravice javnosti do informiranja in skrajšanja referendumske kampanje imata daljnosežne posledice za demokratične procese. Vemo, da je referendum neposredno oblika izražanja volje ljudstva, zato je ključno, da so ljudje, državljani, ustrezno informirani o vseh vidikih vprašanja, o katerem odločajo. Enostransko poročanje in omejitev časovnega okvira kampanje lahko vplivata tudi na izid referenduma, saj javnost ni imela možnost seznaniti se z različnimi stališči, kar po našem mnenju spodkopava legitimnost demokratičnega procesa. Poleg tega takšno ravnanje RTV Slovenija spodbuja nezaupanje v javne institucije, kar dolgoročno ogroža družbeno kohezijo in zaupanje v pravno državo. Tudi sami se soočate s tem in s stalnimi pozivi o neplačevanju prispevka in podobno, tudi zaradi tega, ker pač ljudje vašim informacijam ne zaupajo.

Pluralnost javne televizije je temelj demokratične družbe, saj zagotavlja, da so vsi glasovi slišani in da javnost prejme uravnotežene informacije. RTV Slovenija ima kot javni zavod posebno odgovornost, da deluje v interesu vseh državljanov, ne glede na njihova politična prepričanja. Kršitve, kot so bile ugotovljene v oddaji Politično in praksa skrajšanja referendumske kampanje, kažejo na sistematično nespoštovanje teh načel, kar ogroža vlogo javne televizije kot nevtralnega posrednika informacij.

Tretje, zavajanje javnosti v oddaji Dnevnik, poleg kršitev oddaj Politično, RTV Slovenija v oddaji Dnevnik zavajala javnost napačno navedbo, da trenutni zakon o zaslužnih dodatkih k pokojnini ne omogoča uvida v seznam upravičencev. Spletni časopis, ki ga vodi samostojni novinar Peter Jančič, je objavil seznam upravičencev do dodatkov za posebne zasluge k pokojnini, ki ga je, kot navaja, brez zapletov pridobil. Na seznamu je 79 prejemnikov, ki so leta 2022 povprečno prejeli 8 tisoč 485 evrov in 57 dedičev, ki so povprečno prejeli 4 tisoč 362 evrov. Kljub temu, da so ti podatki javno dostopni, je RTV Slovenija v oddaji Dnevnik trdila, da takšen seznam ni dostopen, kar kaže na očitno nepripravljenost javne televizije, da bi pridobila te podatke in jih delila z javnostjo. Še nekaj drugih informacij je bilo podanih, zavajajoče ali pa nepopolno in takšno zavajanje javnosti je nedopustno, saj RTV Slovenija, ki jo financirajo davkoplačevalci, namerno prikriva informacije, ki so ključne za razumevanje javnih politik. Kot je sistem dodatkov k pokojnini. Zavajanje. Oddaji Dnevnik dodatno poudarja sistemski problem znotraj RTV Slovenija, ki se odraža v pomanjkanju transparentnosti in odgovornosti. Javna televizija bi morala biti zgled novinarske etike, ne pa vir dezinformacij, ki zavajajo javnost in spodkopavajo njeno zaupanje v medije. v nasprotnem primeru ne moremo več govoriti o javni televiziji, ampak o mediju, ki je podrejen vladajoči koaliciji oziroma podaljšek politike.

Četrtič, odziv inšpektorja za kulturo in medije. Državljan Blaž Babič je 27. aprila 2025 na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije vložil prijavo, v kateri je opozoril na kršitve v oddaji Politično in na skrajšanje referendumske kampanje s strani RTV Slovenija. Inšpektor magister Aleksander Vidmar, višji svetnik, je 6. maja 2025 podal odgovor, ki ga v odgovoru podal naslednje, citiram: spoštovani gospod Babič, dne 27. 4. 2025 ste na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije naslovili prijavo, v kateri ste opozorili na domnevne kršitve. Oddaji Politično, ki je bila na sporedu v času trajanja uradne referendumske kampanje, v njej pa je bilo predstavljeno le eno mnenje. Nadalje pa ste opozorili še na dejstvo, da RTV Slovenija krši pravico do informiranja s skrajševanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna. Kot pristojni inšpektor sem preveril navedbe v prijavi in ugotovil, da obe trditvi držita. Na podlagi ogleda sporne oddaje sem potrdil domnevo, da vsebina oddaje Politično s Tanjo Gobec, ki je bila na sporedu prvega programa RTV Slovenija v nedeljo, 27. aprila 2025, ob 19 10. uri, ni bila v skladu z določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji in ni bila v skladu z določbami Zakona o Radioteleviziji Slovenija, vendar pa sem obenem ugotovil, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za vodenje postopka inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku, zato vas obveščam, da postopek po tej prijavi na inšpektoratu ne bo uveden. Veljavni predpisi na tem področju so namreč precej ohlapni. Zakon o referendumski kampanji v drugem odstavku 6. člena le napotuje na določbe Zakona o RTV, ki ureja politično propagando v programih rtv Slovenija. Zakon o RTV Slovenija pa inšpekcijskih določb sploh nima in vsebuje le eno kazensko določbo, ki obravnava kršitev volilne kampanje, pa še to le v zvezi z objavo pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Pri vseh ostalih določbah Zakona o RTV gre le za določbe napotilne narave, saj zakon v nadaljevanju zanje ne določa nobenega ukrepa ali sankcije. V pravnem smislu gre za primer tako imenovane nepopolne pravne norme, za kršitev katere ni predpisana sankcija in s tem ni podana podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Ne glede na to sem vodstvo RTV Slovenija poslal preventivno opozorilo, v katerem sem jih opozoril na ugotovljeno nepravilnost in jih pozval, naj se takim praksam v bodoče izogibajo. Konec citata magistra Aleksandra Vidmarja, inšpektorja. Inšpektor je torej po ogledu sporne oddaje in pregledu navedb v prijavi potrdil naslednje: prvič, da oddaja Politično z dne 27. aprila 2025 ni bila v skladu z določbami Zakona o volitvah in referendumski kampanji in Zakona o RTV, saj je predstavljala le eno mnenje in ni zagotovila uravnoteženega poročanja, kar je kršilo pravico javnosti do informiranja in načelo pluralnosti. Inšpektor je potrdil, da je oddaja vsebovala elemente politične propagande, kar je v nasprotju z 10. členom Zakona o RTV, ter da je enostransko poročanje kršilo 6. člen Zakona o volitvah in referendumski kampanji, ki zahteva enakopravno predstavitev mnenj v času referendumske kampanje.

In drugič, RTV Slovenija je s krajšanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna, dodatno kršila pravico javnosti do informiranja. Inšpektor je ugotovil, da takšna praksa ni v skladu z določbami Zakona o RTV, ki opredeljuje javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. In tudi, da je v nasprotju z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki določa obveznosti rtv Slovenija v času referendumske kampanje. Kljub jasnim ugotovitvam kršitev je inšpektor poudaril, da v tem primeru ni pravne podlage za vodenje inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku. Kot razloge je navedel, da so veljavni predpisi na tem področju precej ohlapni. Zakon o volitvah in referendumski kampanji v drugem odstavku 6. člena napotuje na določbe RTV Slovenija, Zakon o RTV Slovenija, ki ureja politično propagando, vendar Zakon o RTV Slovenija nima inšpekcijskih določb, ki bi omogočile sankcioniranje kršitev. v Zakonu o RTV pa, kot rečeno, imamo le eno kazensko določbo, peti odstavek 12. člena, ki se nanaša na kršitev volilne kampanje v zvezi z objavo pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Ta določba ne zajema referendumskih kampanj, kar pomeni, da ni pravne podlage za sankcioniranje, vendar vemo, da se vedno, kadar ni kaj posebej določeno, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za podobno situacijo, torej za volitve. Kar pomeni, da bi jo lahko uporabljali tudi za referendum.

Pri drugih določbah Zakona o rtv, to govorimo seveda o novem zakonu, ne in je to umanjkalo, gre za tako imenovane nepopolne pravne norme, saj zakon ne predvideva nobenih ukrepov ali sankcij za njihovo kršitev. Inšpektor je to označil kot pravno vrzel, ki onemogoča ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Kljub nezmožnosti formalnega ukrepanja pa je inšpektor vodstvu RTV poslal opozorilo in jih na to pač opozoril. Vemo pa, da opozorilo nima pravne teže in ne zagotavlja, da se podobne kršitve ne bodo ponovile.

Prijavitelj Blaž Babič je v svojem komentarju izpostavil, da je takšen odziv zaskrbljujoč, saj je prvič slišal za ohlapnost zakonodaje na področju volilnih in referendumskih kampanj. Vemo, da je kar velikokrat kdo sankcioniran in kaznovan. Prav tako je opozoril, da bi morale biti referendumske kampanje obravnavane enako kot volitve volilne v smislu 12. člena Zakona o RTV. Seveda je pa potrebno pri tem uporabiti tudi 257. člen Kazenskega zakonika, ki obravnava zlorabo uradnega položaja. Poslanska skupina SDS se strinja z navedbami prijavitelja in poudarja, da je takšna pravna vrzel nesprejemljiva, saj onemogoča zaščito pravice javnosti do informiranja in spodkopava temelje pravne države. Kršitve pravice javnosti do informiranja, skrajšanje referendumske kampanje in zavajanje javnosti v oddajah Politično in Dnevnik s strani RTV Slovenija. Predstavljajo resno grožnjo demokratičnim procesom in zaupanju javnosti v inštitucije.

Še enkrat poudarjamo, da je pravica javnosti do celovitega in uravnoteženega informiranja temelj pravne države, ki ga je treba brezpogojno ščititi. Prav tako je nesprejemljivo, da Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije kljub ugotovljenim kršitvam nima pravnih orodij za ukrepanje, kar zahteva nujne zakonodajne spremembe.orodij Zato smo sklicali sejo in zato tudi predlagamo, da Odbor za kulturo po končani razpravi sprejme naslednje sklepe: Prvič: "Odbor za kulturo poziva pristojne organe, da uvedejo prekrškovni postopek zoper Javni zavod RTV Slovenija in njeno odgovorno osebo zaradi kršitve Zakona o volilni in referendumski kampanji ter Zakona o Radioteleviziji Slovenija. preverijo namen ravnanja, vse okoliščine in dejstva ob tem."

Drugič: "Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da prouči možnosti za dopolnitev Zakona o RTV Slovenija in Zakona o volilni in referendumski kampanji z določbami, ki bodo omogočale sankcioniranje kršitev, kot so skrajšanje referendumske kampanje, enostransko poročanje in zavajanje javnosti."

In tretjič: "Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da sproži širšo razpravo o vlogi javnih medijev v demokratični družbi, s poudarkom na pravici javnosti do informiranja."

Torej, mi se sprašujemo, ali je RTV Slovenija pri nekaterih stvareh se držala navodila koalicije, da bojkotira informiranja ljudi o referendumu. In poudarjamo tudi vse kršitve, ki sem jih naštela in predlagamo, da o tem opravimo razpravo. Pričakujemo pa seveda tudi odgovore pristojnih predstavnikov RTV, tudi inšpektorata, če so z nami, tako da toliko za uvod.

Hvala.

Besedo sedaj dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu.

Izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem zbranim, tako poslankam, poslancem kot gostom na tej seji!

Zdaj, celotno gradivo je, temelji na enem, enem, enem inšpekcijskem nadzoru in enem dopisu pristojnega inšpektorja. Vemo, da so inšpektorji po naši zakonodaji samostojni, 4. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru to jasno določa, tako da mi kot ministrstvo ne smemo in ne bomo posegali v ugotovitve, ukrepe, ki jih niti ne usmerjali nikoli v posameznih primerih pristojne inšpektorje, čeprav smo v preteklih mesecih poslušali v tem Državnem zboru, da ministrstvo vodi inšpektorat in usmerja inšpektorje.

Drugo, kar je najmanj nenavadno je, da se obravnava, da se na enem primeru, ki niti ni končan, postavlja zaključke in iz tega tudi predlaga že spremembe zakonodaje. Iz gradiva je razvidno, da postopek ni zaključen. Inšpektor je zapisal, da bo uveden postopek o prekršku na podlagi očitno inšpekcijskega postopka po inšpekcijskem nadzoru. Tako da tukaj imamo še odprt postopek. Tako da je tudi razprava o zadevah, ki so še odprte, niso zaključene malce nenavadna in lahko predstavlja določen pritisk zakonodajne veje oblasti na nadzorstveni organ v tej državi.

Tako da to je vse, kar se lahko kot ministrstvo opredelimo in se tudi v nadaljnji razpravi ne bomo. Hvala.

Hvala.

Raje bi dala najprej vabljenim, mislim, da saj jih ni veliko, pa da potem. Sedaj dajem torej besedo vabljenim na sejo, in sicer najprej predlagam, da kar predstavnikom RTV prosim, če se predstavite za magnetogram.

Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija.

Spoštovane poslanke, dragi poslanci, spoštovani gostje!

Vprašanja, povezana s programom, so stvar obravnave na organih nadzora RTV Slovenija, torej sveta rtv in varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev in bralcev, tako da se ne bom osredotočala na program, ampak se bom osredotočila na očitke o domnevnih kršitvah zakona. Poudarjam, da govorimo o domnevi, ne pa o dejstvih. Pričakovala bi, da se v demokratični državi, še posebej v hramu demokracije, držimo načel pravne države in o kršitvi govorimo, ko je dokazana, ne pa, ko šele obstaja domneva in poteka postopek. V uvodu smo slišali samo domneve. Prva očitana kršitev se nanaša na oddajo Politično, ki je bila na sporedu v nedeljo, 27. aprila 2025, ob 19.10, ko sta bili v oddaji predstavljeni mnenji dveh domnevno pristranskih gostov, pri čemer se RTV Slovenija očita, da predstavniki, ki bi lahko predstavili nasprotna stališča, v oddaji ni bilo. Kot veste, v programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda, kar javni zavod, ki izvaja javno službo na področju televizijske in radijske dejavnosti, dosledno upošteva. Izjema od tega je, kot jo določa zakon o RTV Slovenija, se nanaša zgolj na čas volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo. V skladu z Zakonom o RTV se za politično propagando štejejo politično propagandna sporočila, torej spoti in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju. Pri vsakokratni objavi politične propagande pa mora RTV Slovenija tudi obvezno navesti ime naročnika, ki je takšno propagando naročil. Ravnanja RTV Slovenija, ki bi bila v nasprotju s prej navedenim, so v navedenem zakonu tudi določena kot prekrški. Oddaja Politično s Tanjo Gobec ni bila namenjena izvajanju nikakršne politične propagande, niti po vsebini niti po časovnem okviru, v katerem je bila izvedena. V tej zvezi je nujno izpostaviti, da kljub temu, da se je referendumska kampanja na državni ravni zares te dni že izvajala v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji se je namreč začela izvajati že 30 dni pred dnem glasovanjem, ki je bilo 11. 5.. RTV Slovenija, dne 27. 4., ko je bila navedena oddaja na sporedu v svojih programih, še sploh ni pričel s spremljanjem referendumske kampanje. Kot bom kasneje dodatno pojasnila, je RTV Slovenija obdobje spremljanja referendumske kampanje namreč določila za obdobje med vključno 28 aprilom do vključno 9. maja.

Glede drugo očitane kršitve, da naj bi RTV Slovenija kot izdajatelj medija kršil pravico do informiranja s skrajševanjem referendumske kampanje na zgolj dva tedna minimalnega časovnega obdobja, ki bi ga moral izdajatelj medija in to kateregakoli medija določiti kot obdobje, v katerem se bo izrabljal programski čas za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju oziroma o volilni ali referendumski kampanji ni določeno niti v Zakonu o volilni in referendumski kampanji niti o Zakonu o medijih, niti ne v Zakonu o RTV Slovenija. Tako je izdajatelj medija pri določitvi navedenega programskega časa povsem samostojen. Pri tem je treba poudariti, da je v tej zvezi zgolj za RTV Slovenija izrecno določena obveznost in sicer v Zakonu o RTV Slovenija, da mora pri določitvi tega časa upoštevati načela iz 4. člena zakona. Tudi iz prvega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji izhaja, da so obseg, pogoji in način določitve izrabe programskega časa, ki bo v medijih namenjen volilni ali referendumski kampanji v popolni avtonomiji izdajatelja medija. Glede na vse navedeno je RTV Slovenija v svojih pravilih za izrabo programskega časa za obravnavo na referendumske kampanje določila obdobje med 28 aprilom in 9. majem in tako je ravnala povsem v skladu z zavezujočimi pravili in obveznostmi. Tako so vsi očitki v zvezi z domnevnim skrajševanjem referendumske kampanje popolnoma neutemeljeni.

Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel Državni zbor, je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 4. aprila. V skladu s končno določbo je navedeni odlok začel veljati naslednji dan, torej 5. 4.. Prav tako je zlasti pomembno izpostaviti, da je v odloku določeno, da se za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo veljati roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, določi za torek, 8. aprila. Res je, da Zakon o volilni in referendumski kampanji v prvem odstavku 6. člena določa, da morajo izdajatelji medijev najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu določiti in objaviti pravila, torej obseg, pogoje in način za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju. Vendar pa navedeni zakon za izdajatelja medija RTV Slovenija določa v drugem odstavku 6. člena posebno ureditev v zvezi z določitvijo in objavo pravil za izrabo programskega časa za volilno in referendumsko kampanjo v medijih, saj izredno določa, pardon, da RTV Slovenija v času volilne kampanje zagotavlja programski čas predstavitvi kandidatov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju v skladu s tistimi določbami zakona, ki ureja Radiotelevizijo Slovenija.ki Določbe Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki urejajo navedeno tematiko, torej dopustno politično propagando v času volilne kampanje v programih Radiotelevizije Slovenija, pa so določene v 10. in 12. členu navedenega zakona. Glede na navedeno je določbo drugega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji treba upoštevati kot napotitveno določbo, ki napotuje za uporabo posebnih pravil Zakona o RTV Slovenija v zvezi z volilno kampanjo in z njo povezane obveznosti RTV Slovenija kot izdajatelja medija. Tako je v tej zvezi glede roka za sprejetje in objavo pravil o izrabi programskega časa za volilno in referendumsko kampanjo relevanten peti odstavek 12. člena Zakona o RTV Slovenija, ki določa, da mora RTV Slovenija najpozneje 15 dni po razpisu volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena. v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način dostopen javnosti. V skladu z navedeno določbo ter upoštevaje dejstvo, da je bilo v odloku o razpisu zakonodajnega referenduma določeno, da se za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo veljati roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, določi torek, 8. april, ter da je RTV Slovenija pravila o izrabi programskega časa sprejela in objavila 23. aprila, kar je natanko 15. dan po razpisu referenduma je slednja objavila pravočasno in v skladu z zakonom o RTV Slovenija. Zato so tudi domnevni očitki o nepravočasni objavi pravil neutemeljeni. Ne glede na to pa je pomembno poudariti, da četudi bi bila pravila določena, sprejeta in objavljena pred tem datumom, torej pred 23 aprilom, za katerega ponovno pojasnjujemo, da je bil pravočasen. in v skladu z Zakonom o RTV Slovenija pa velja kot nesporno, da je, RTV Slovenija določi v svojih pravilih, da bodo programi RTV Slovenija referendumsko kampanjo spremljali od 28. aprila do vključno 9. maja. Glede na navedeno ocenjujemo, da so v navedenem določenem obdobju imeli vsi subjekti možnost enakopravno izvajati politično propagando v programih RTV Slovenija v skladu z Zakonom o RTV Slovenija ter Pravili RTV Slovenija za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki je bil izveden z dne 11. maja 2025.

V zvezi z odzivom Inšpektorata za kulturo in medije z dne 5. maja, iz katerega je razvidno, da je inšpektor izdal preventivno opozorilo v zvezi z domnevnimi kršitvami, ki so predmet obravnave tudi na današnji seji, je treba povedati, da tega opozorila v tem trenutku ne moremo komentirati. Navedeno opozorilo je namreč povezano v preteklem tednu prejetem obvestilu istega inšpektorata, da je zoper RTV Slovenija uveden postopek o prekršku zaradi domnevne kršitve določbe prvega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Prepričani smo, da bo postopek o prekršku izveden korektno ter da se bo na koncu izkazalo, da RTV Slovenija ni storila kršitve, ki se ji očita. Iz tega razloga pa pojasnjujemo, da tudi tega konkretnega prekrškovnega postopka ne moremo komentirati, saj nikakor ne želimo prejudicirati odločitve pristojnega inšpektorata. Seveda pa bomo sodelovali v obravnavanem postopku oziroma v njem sodelujemo.

Tako iz preventivnega opozorila Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije z dne 5. maja kot tudi iz zahteve za sklic nujne seje Odbora za kulturo izhaja, da tako Zakon o RTV Slovenija kot tudi, kot tudi Zakon o volilni referendumski kampanji ne celovito naslavljate vsebine, ki so danes predmet obravnave. Zato vsekakor podpiramo vsako spremembo zakonodaje, ki bo v prihodnje odpravila vse dvome v pravilnost ravnanja kateregakoli izdajatelja medija, tako javnega kot zasebnega. Podpiramo tudi vse ostale razprave o Zakonu o RTV Slovenija, ki bodo prispevali k boljšemu delu v našem javnem zavodu. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi besedo tudi direktorica televizije, izvolite. Če se izklopite, vi pa prosim samo predstavite.

Hvala lepa.

Moje ime je Ksenija Horvat in sem direktorica Televizije Slovenija.

Zakaj sem povabljena na današnjo sejo, pravzaprav ne razumem. Referendumska pravila se pri nas sprejemajo in nadzorujejo na ravni hiše, na ravni RTV ja in v tem smislu jaz odgovarjam samo upravi in svetu RTV. Ne glede na to vztrajam, da se, da so ustvarjalci v času referendumske kampanje in pred njo, v času, ko smo poročali o referendumu, ravnali strokovno in visoko profesionalno, v skladu z zakonom in z vsemi našimi internimi pravili uredniške odločitve, samo to bi rekla, da pri nas še Svet RTV, torej naš programski in nadzorni svet, lahko o uredniških in novinarskih, torej odločitvah, razpravljata samo pod strogo določenimi pogoji. Da bi o uredniških odločitvah in novinarskih odločitvah na ta način debatirala politika in podajala neutemeljene sodbe, je nezaslišano. To razumemo kot političen pritisk in kot poskus zastraševanja. V imenu televizijskih ustvarjalcev zato protestiram proti tovrstnemu pritisku. Zato o vsebinskih vprašanjih, vprašanjih na tem mestu niti ne nameravam razpravljati. Prizorišče takih razprav je uredniški kolegij. Ob tem naj dodam samo eno stvar na najpogosteje izrečeni očitek. Oddajo Politično vodi ena najboljših profesionalnih novinark, tudi poslanka Jeraj se pogosto odzove na njena vabila. Kaj vas je tokrat zmotilo, ne razumem. Gostili smo dva zanimiva ustvarjalca plodovitega pisatelja, scenarista ter odličnega režiserja. Režiral je številne uspešne igrane dokumentarne filme, tudi odličen dokumentarec o povojnem nasilju Otroci Petrička. Nikoli nismo skrajšali nobene referendumske kampanje. V času referendumskega trojčka, ki je še živo v spominu, je referendumska kampanja trajala tri tedne, imeli smo tri različne vsebinske referendumske oddaje, tri različna soočenja. Tokrat, ko je šlo za tako imenovani enojni referendum, je referendumska kampanja trajala dva tedna. In od in tej tematiki smo namenili seveda eno soočenje. Tako kot vedno.

Kako v okviru zakona izvajamo, v okviru zakona izvajamo referendumsko kampanjo je stvar uredniške avtonomije in ne poslancev. Praktično ob tem še dodam, ni bilo informativne oddaje brez neke referendumske vsebine. Poročali smo o kampanji, poročali smo o vseh relevantnih dogodkih, povezanih z njo. Ne morem se izogniti vtisu, da se politični pritisk ustvarja v trenutku, ko postajajo naše oddaje vse bolj priljubljene med gledalci, ko smo edina televizija, ki ji gledanost informativnih oddaj raste. Kar pomeni, da to očitno določenemu delu politike ne ustreza. Menim, da bi bilo pametneje, da bi politika svoja prizadevanja usmerila v sodoben medijski zakon, v sodoben Zakon o RTV. In seveda tudi ustreznemu financiranju javnega medija. Hvala lepa.

Hvala.

Besedo sedaj dajem glavni inšpektorici Vesni Gutman, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.

Hvala za besedo.

Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je na podlagi 40. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji zgolj prekrškovni organ, in sicer v primeru, ki so v ZVRK določeni kot prekrški.

Razen v primerih iz 5. in 6. člena ter prvega odstavka 7. člena tega zakona, ko je pristojni inšpektorat pristojen za kulturo in medije. Ter v primeru 8., 9. in 11. člena tega zakona, ko je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska služba lokalne skupnosti ter v delu določb 4., 14., 16., 18., 19., 22., 23., 29. in 30. člena tega zakona, ki se nanašajo na financiranje, ko je pristojno Računsko sodišče. Inšpektorat je 5. maja 2025 prejel prijavo, ki se vsebinsko nanaša na domnevne nepravilnosti 6. člena ZVRK in so predmet razprave nujne seje za kulturo. IRSNZ je v skladu z določili 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru dolžan obravnavati vse prijave, pritožbe, pobude, sporočila in druge vloge, ki sodijo v njihovo pristojnost. V okviru pregleda konkretne prijave je bilo ugotovljeno, da je za njeno obravnavo pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije. Na podlagi ugotovitev je bil prijavitelj seznanjen z navedeno pristojnostjo in pozvan, da če želi, da se prijava odstopi Inšpektoratu Republike Slovenije za kulturo in medije v pristojno reševanje posreduje izrecno pisno soglasje za razkritje njegove identitete pristojnemu organu. Alternativno je imel prijavitelj možnost, da prijavo neposredno posreduje omenjenemu inšpektoratu, kar je tudi storil.

Potem nadalje razlagamo, da inšpektorat nima pooblastil na podlagi Zakona o RTV Slovenija, nima vsebinskih, ne za vsebinsko obravnavo, ne za nadzor oziroma sprejemanje odločitev v zvezi z njegovimi določbami. Nazadnje inšpektorat nima pristojnosti za opredeljevanje do odločitev, ki jih je sprejel Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije. Hvala.