Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 46. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: poslanec Aleksander Reberšek, doktor Matej Tašner Vatovec in magistrica Karmen Furman. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Jožef Jelen nadomešča poslanko Alenko Helbl in poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Andrejo Živic.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

- točka 1: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona

- točka 2: Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA.

Postopkovno, izvolite.

Ja, hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Zdaj, kot je običaj v zadnjih treh in pol letih delovanja Golobove koalicije, dobivamo zakone s številnimi amandmaji 5 minut pred obravnavo na odboru. Zdaj, če je bilo to še razumljivo pri poplavnem zakonu, kjer se je mudilo, pa tukaj ni nobenega razloga za to, tako da predlagam, da se seja prestavi za 1 uro, da te amandmaje, ki smo jih dobili tik pred zdajci v miru proučimo.

Hvala lepa. Zdaj, glede na vaš predlog bi vas samo vprašal, ali bi mogoče najprej vabljenim dali besedo, pa potem prekinili? Bi vam to ustrezalo ali bi takoj na začetku?

Ne, jaz mislim, predsedujoči, da je korektno, da obravnavamo takrat, ko bomo te stvari pogledali in takrat slišimo tudi uvodno besedo. Saj smo jo mimogrede pri teh dveh zakonih že slišali v okviru splošne razprave. Verjamem, da ne bo kaj bistveno drugačna, tako da predlagam, da se pač ta seja prestavi za 1 uro.

Dobro, torej prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali ob 13.00.

PREDSEDNIK MILAN JAKOPOVIČ: Nadaljujemo s 46. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Imam še nekaj pooblastil, in sicer poslanec Aleš Rezar nadomešča poslanca Bojana Čebelo. Poslanec Jani Prednik nadomešča poslanca Soniboja Knežaka in poslanka Lucija Tacar nadomešča poslanca magistra Darka Kranjca.

Prehajamo na 1. TOČKO, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica za poslovanje z nepremičninami, Iniciativa stanovanjski blok, Inštitut za študije stanovanj in prostora, Varna hiša za ženske in otroke žrtve nasilja, Kulturno društvo Gmajna in Društvo EBV.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost, ministru Simonu Maljevcu, izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Danes na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide nadaljujemo zakonodajni postopek obravnave Stanovanjskega zakonodajnega paketa, s katerim Vlada Republike Slovenije postavlja javno stanovanjsko politiko v središče svojih strateških usmeritev. Gre za dva ključna zakonska predloga. In sicer za Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, o katerem bo razprava tekla v nadaljevanju ter Predlog sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona, ki ga predstavljam zdaj. Stanovanjska kriza, ki jo spremljamo že vrsto let, se je v zadnjem času še zaostrila. Cene stanovanj na prostem trgu so za številne prebivalce in prebivalke postale nedosegljive. Obseg javnega najemnega fonda ostaja nizek, mladi, družine in starejši pa vse težje dostopajo do primernega doma. Eden izmed razlogov je tudi zastarel pravni okvir, ki ne odraža več sodobnih potreb prebivalstva in akterjev na stanovanjskem področju. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, zato prinaša niz nujnih in celovitih ukrepov, katerih skupni cilj je izboljšati dostopnost in pravičnost v sistemu javnega najema ter vzpostaviti pogoje za njegovo dolgoročno delovanje. Predlog zakona je komplementaren Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, če ta zagotavlja vire financiranja. Novela Stanovanjskega zakona ureja delovanje sektorja javnih najemnih stanovanj. Namen novele je oblikovati ustrezno regulatorno okolje, ki bo omogočalo vzdržno poslovanje akterjev, ki ta stanovanja zagotavljajo, in ustvariti pogoje, ki bodo akterje k temu tudi spodbujali. Trenutni pogoji za zagotavljanje javnega najema niso stimulativni, sistem ni vzdržen, kar je pripeljalo do dolgoletnega krčenja fonda javnih stanovanj. Zato novela med drugim določa, da neprofitna najemna stanovanja postanejo javna najemna stanovanja, kar jasneje izraža njihov javni značaj. Sistem delovanja se bistveno spremeni. Občine bodo imele več avtonomije pri oblikovanju prednostnih skupin in tako tudi pri usmerjanju razpoložljivih stanovanj. Mladim, ki so danes med najmanj uspešnimi prosilci, bo zagotovljen status obvezne prednostne kategorije, kar je pomemben sistemski premik. Občine bodo lahko uvedle tudi posebne pod liste za ključne kadre, kot so učitelji, medicinske sestre ali zaposleni v domovih za starejše. Kar pomeni, da se bo sistem dodeljevanja lahko neposredno odzival na družbene in razvojne potrebe lokalnega okolja. Ključna pa ostaja tudi socialna funkcija, ohranjen bo sistem a in b list. Pri čemer bo najmanj polovica stanovanj še vedno namenjena socialno šibkejšim. Na področju najemnin zakon predvideva spremembo metodologije, saj so trenutne najemnine prenizke in ne omogoča niti osnovnega vzdrževanja fonda. V novem sistemu se k obstoječi najemnini doda pribitek za vzdrževanje, katerega višina bo odvisna od starosti stanovanja pribitek bo višji pri starejših stanovanjih, ki zahtevajo več vlaganj. Reforma najemnin je zasnovana tako, da bo postopna. Predvideno je štiriletno prehodno obdobje. To omogoča gospodinjstvom postopno prilagoditev. Torej najemnine se ne bodo dvignile iz danes na jutri, ampak v obdobju štirih let. Zneski najemnin bodo tudi po prilagoditvi ostali primerljivi z možnostmi gospodinjstev in občutno nižji od tistih na prostem trgu. Če dam samo en primer. Trenutno znaša najemnina 600 kvadratov javnega najemnega stanovanja v Ljubljani novega 380 evrov. Po uveljavitvi zakona bo ta najemnina čez 4 leta 410 evrov, razlika je torej 30 evrov mesečno. Socialna varovalka pa ostaja, in sicer preko sistema subvencij, ki zagotavlja, da najemniku po plačilu najemnine ostane dovolj sredstev za osnovno preživetje. Subvencije bodo še naprej odvisne od dohodka in višine najemnine, dostopnost do stanovanj pa se bo z reformo postopno še povečala. Spremembe se uvajajo tudi v sistem subvencioniranja; ta bo po novem bolj stimulativen za občine. Doslej so morale občine sredstva za subvencije zalagati same, kar je bila dodatna finančna obremenitev za vsako novo stanovanjsko enoto. In tudi eden od ključnih razlogov, zakaj se župani in županje niso odločali za gradnjo javnih najemnih stanovanj in zakaj so jih raje prodajali. Po novem bo država krila subvencije za vsa javna najemna stanovanja s čimer razbremenjujemo občinske proračune in ustvarjamo jasen finančni signal v korist gradnje javnega najema. Poleg tega se odpravlja pogoj, da mora prosilec za subvencijo tržne najemnine biti hkrati prijavljen tudi na razpis za neprofitno stanovanje, kar bo močno poenostavilo postopke tako za občine kot tudi za prosilce. Občine bodo sicer po novem krile subvencije le za tržna stanovanja. Zakon podrobneje ureja tudi status in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij. Te bodo morale izpolnjevati natančno določene pogoje, vključno z nadzorom in preglednim poročanjem. Cilj je povečati zaupanje v delovanje tega segmenta in hkrati ustvariti pogoje, da lahko v prihodnje odigrajo bolj aktivno vlogo pri zagotavljanju javnega najema. Eden najpomembnejših novosti pa je uvedba javnega najemnega oskrbovanega stanovanja. Ta nova kategorija stanovanja je namenjena starejšim od 65 let in naslavlja demografske spremembe, ki zaznamujejo sodobno družbo. Gre za arhitekturno prilagojena stanovanja s skupnimi prostori, ki ne vključujejo institucionalne oskrbe, a omogočajo dostojno in samostojno bivanje starejših. Zaradi visoke stopnje lastništva stanovanj med starejšimi zakon dopušča, da do teh stanovanj dostopajo tudi lastniki, če svoje stanovanje oddajo preko javne najemne službe ali ga prodajo javnemu subjektu ali pa plačujejo višjo najemnino in sicer do največ 1,3-kratnika neprofitne najemnine. Zakon poleg ključnih sistemskih sprememb prinaša tudi druge pomembne rešitve. Med drugim se vzpostavlja podlaga za pravno svetovanje najemnikom in najemodajalcem v primeru sporov, kar bo pomagalo zmanjšati tveganja pri oddaji in uporabi stanovanj. Poleg tega se uvaja redno poročanje o izvajanju nacionalnega stanovanjskega programa v Državni zbor s čimer se povečuje politična odgovornost za uresničevanje zastavljenih ciljev. Prilagajajo se tudi določbe o odpovedi najemne pogodbe. Zlasti v primerih, ko gre za kršitev pogodbenih obveznosti ali nezakonito posredovanje stanovanja.

Spoštovane poslanke in poslanci! Stanovanjska politika ni področje hitrih rešitev. Je dolgoročna, odgovorna in zahteva politično vztrajnost. Novela Stanovanjskega zakona, ki jo imate pred seboj, je prvi korak k temeljni prenovi sistema javnega najema, ne le v pravnem in finančnem smislu, ampak tudi v vrednostnem. Z njo ustvarjamo pogoje, da bo javni najem končno postal del rešitve, ne del problema. In vabim vas, da jo podprete v podporo razvoju lokalnih skupnosti in podporo dostojnemu življenju za čim več ljudi v naši državi. Hvala.

Hvala lepa. Mikrofon. Hvala. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus, izvolite.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in pripravila pisno mnenje. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin sledijo nekaterim našim pripombam, glede drugih pa je ministrstvo pripravilo pisna pojasnila, vendar pa nekateri pomisleki še vseeno ostajajo. Izpostavila bi pripombe v zvezi z načelom legalitete iz katerega izhaja zahteva, da so lahko podzakonski predpisi in posamični akti izvršilne oblasti sprejeti le na podlagi zakona, kar pomeni, da morajo temeljiti na dovolj določeni vsebinski podlagi v zakonu. V zvezi z določbo, ki določa, da lahko ima neprofitna stanovanjska organizacija pravno organizacijsko obliko zadruge, katere namen je v skladu z zakonom o zadrugah predvsem zadovoljevanje potreb svojih članov, se zastavlja vprašanje, ali je to združljivo z ureditvijo delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki zagotavljajo javna najemna stanovanja upravičencem. Izbranim na podlagi javnih razpisov.

Izpostavila bi še pripombo k 45. členu predloga zakona s katerim se določa ureditev do uskladitve določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev z določbami predloga zakona, kar je sporno z vidika načela pravne varnosti, saj je veljavnost vezana na neko bodoče negotovo dejstvo, prav tako pa se zmanjšuje preglednost pravne ureditve. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Leo Pogačar, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo, minister z ekipo, spoštovane poslanke in poslanci.

Državni svet podpira predlog novele stanovanjskega zakona, saj ta predstavlja določen napredek pri reševanju stanovanjske problematike. Vendar opozarja, da zgolj ta sprememba ni dovolj. Za učinkovito reševanje stanovanjske problematike je potreben celovit in medresorsko usklajen pristop, ki vključuje tudi spremembe davčne zakonodaje, Zakona o gostinstvu in zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja. Državni svet ugotavlja, da se pritisk na javna najemna stanovanja nenehno povečuje. Kot možen ukrep za razbremenitev javnega stanovanjskega fonda vidi uvedbo ciljno usmerjenih spodbud za samostojno reševanje stanovanjskega vprašanja zlasti za mlade družine. Med predlaganimi spodbudami državni svet izpostavlja davčne olajšave, ugodnejše obrestne mere za stanovanjske kredite ter delni odpis kredita po določenem času. Tovrstni ukrepi bi lahko spodbudili večjo samostojnost prebivalcev pri reševanju stanovanjskega vprašanja in posledično zmanjšali pritisk na javni fond. Občine se soočajo s težavami pri vzdrževanju dotrajanih javnih stanovanj, saj trenutne najemnine pokrivajo le del stroškov vzdrževanja, upravljanja in pravnih postopkov ob neplačilih. Državni svet zato podpira uvedbo pribitka za vzdrževanje k neprofitni najemnini, kar bi omogočilo finančno vzdržnejše upravljanje javnih stanovanj. Državni svet je razpravljal in seveda opozoril tudi na ovire v prostorskem načrtovanju, ki zavirajo širitev javnega stanovanjskega fonda. Občine žal pogosto nimajo zadosti stavbnih zemljišč in zato je v postopkih sprememb prostorskih planov včasih trčimo v interes, to se pravi, po ohranjanju kmetijskih zemljišč na eni strani in samooskrbe, po drugi strani pa seveda gradnje stanovanj in seveda s tem dajemo možnost mladim in vsem, ki stanovanja potrebujejo. Zdaj nosilci urejanja prostora velikokrat ne prisluhnejo vsebinsko, zakaj je neka pobuda dana, da se kmetijsko zemljišče spremeni v stavbnega, ampak enostavno, saj to je praksa zadnjih nekaj let, gleda samo tabelarično koliko zemljišč je šlo iz kmetijskih predlog za spremembo seveda iz kmetijskih v stavbna in obratno in v kolikor je ta razlika seveda prevelika, nosilci urejanja prostora ne dajejo ustreznih, bom rekel, pozitivnih mnenj. Res pa je, da so postopki spreminjanja prostorskih aktov zapleteni in dolgotrajni, zato ponovno pozivamo seveda tudi k razmisleku za celovito prenovo sistema prostorskega načrtovanja.

Državni svet opozarja tudi na pojav medgeneracijskega prenašanja najemnih razmerij, kar dolgoročno zmanjšuje pravičnost in učinkovitost sistema, zato predlaga oblikovanje dodatnih mehanizmov, ki bodo omogočili večjo mobilnost in pravičnejšo dostopnost javnih stanovanj. Državni svet predlaga poenotenje sistema subvencioniranja, tako da država v celoti prevzame financiranje subvencij, ne glede na to, ali gre za tržno ali neprofitno najemnino. s tem bi se povečala preglednost sistema in občutno razbremenili občinski proračuni. Državni svet predlaga, da se materialni status upravičencev do neprofitnih najemnin preverja vsako leto namesto vsakih pet let. Sedanji pristop omogoča zlorabe, saj ugodnosti lahko koristijo tudi tisti, ki do njih dejansko niso več upravičeni. Ob tem naj se uvede avtomatiziran sistem, ki povezuje uradne evidence in zagotavlja učinkovitejše postopke ter pravičnejši sistem. Državni svet tudi predlaga poenostavitev sistema določanja neprofitnih najemnin, saj je obstoječi sistem točkovanja zastarel in administrativno zahteven. Predlaga model, ki bi temeljil na posplošeni tržni vrednosti stanovanj, kot jo določa geodetska uprava in ki vsebuje ključne dejavnike vrednosti stanovanj, kot so lokacija, površina, starost in druge značilnosti. To bi omogočalo realnejše in prilagodljivejše določanje najemnine brez dodatne administrativne obremenitve. Državni svet opozarja na neučinkovitost trenutne ureditve glede vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe, zlasti stavbe z nižjo etažnostjo, kot so P+3+M ali P+4, saj težavo predstavlja previsoko postavljen prag soglasja, saj je za izvedbo investicije zahtevano soglasje več kot treh četrtin solastniških deležev. Tako visok prag pogosto onemogoča nujne prilagoditve, ki so ključne za starejše, invalide in druge ranljive skupine. Vgradnji dvigal pogosto nasprotujejo stanovalci v pritličju, ki dvigala ne potrebujejo ali imajo lastniških deležev za blokado odločitev zadosti. Državni svet zato predlaga znižanje potrebnega soglasja za vgradnjo dvigal na navadno večino,50 odstotkov plus 1. Hkrati predlaga uvedbo sofinanciranja preko Eko sklada za socialno ogrožene lastnike, ki pogosto ne soglašajo z investicijo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vgradnja dvigal bi pomembno prispevala k višji kakovosti bivanja, večji samostojnosti in socialni vključenosti ranljivih skupin, hkrati pa bi spodbudila tudi domačo industrijo. Državni svet pričakuje, da bodo utemeljene pripombe seveda upoštevane. Zakonske rešitve prilagojene za učinkovito izvajanje na lokalni ravni. V primeru zavrnitve pa seveda pričakujemo tudi pisna pojasnila predlagatelja. V bistvu je danes tudi že mnenje, Vlade Republike Slovenije na mnenje Državnega sveta tudi prišlo. Toliko, hvala.