Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam s 113. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 113. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 12. septembra. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.
Glasujemo. / znak za začetek seje/ To je pa bila moja napaka, se opravičujem.
Glasujemo. 63 poslank in poslancev je prisotnih, 43 jih je glasovalo za, proti pa 7.
(Za je glasovalo 43.)(Proti 7.)
Ugotavljam, da je dnevni red 113. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA, predlog katerega je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
In za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Luki Mescu, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.
Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.
Pred vami je druga obravnava predloga sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje, torej pokojninske reforme. Ta reforma je ena od temeljnih ne samo za to Vlado ampak za državo kot tako. Pokojninski sistem v Sloveniji je star že preko 100 let in je eden od najstarejših stebrov te države. Pokojninski sistem je prav tako izjemno pomemben za družbeno kohezivnost. Letno vplačniki vplačamo, upokojenci pa prejmejo preko 8,5 milijard evrov, deloma preko proračuna, večinoma pa preko ZPIZ. V kolikor se družba ne more dogovoriti o stvari, kot je bodoče financiranje pokojninskega sistema, zaide v velike težave. To lahko pogledamo na primeru Francije, kjer je pokojninska reforma oziroma njeno splošno nesprejetje že nekaj let eden od glavnih motorjev družbene in politične krize, ki jo država doživlja. Pri nas smo za to vse naredili, da gremo po obratni poti. Najprej smo s socialnimi partnerji delali skoraj eno leto, da smo prišli do konsenza med Vlado, predstavniki zaposlenih in predstavniki gospodarstva.
Nato smo se izdatno pogovarjali tudi z upokojenci in tudi z njimi dosegli konsenz in nazadnje poskušali se dogovoriti tudi s parlamentarno opozicijo. Namreč pokojninska zakonodaja je lahko uspešna le, če jo sprejema najširša družbena večina in na ta način doseže zaupanje v pokojninski sistem, zaupanje tistih, ki pokojnine že prejemajo ali pa se bodo v kratkem upokojili, da lahko na pokojninski sistem računajo in zaupanje mlajših generacij, da bo ta pokojninski sistem, v katerega vplačujejo, vplačujemo desetletja, koristil tudi njim oziroma nam. V kolikor tega zaupanja ni, se lahko pokojninski sistem zelo hitro začne podirati, namreč če nimamo medgeneracijskega dogovora med vplačniki in tistimi, ki pokojnine prejemajo, ta sistem zaide v krizo.
Zdaj, če na kratko predstavim, zakaj je pokojninska reforma potrebna. V najširšem pomenu besede je razlog za pokojninsko reformo staranje prebivalstva. Kar pomeni, živimo dlje, vsako leto se pričakovana življenjska doba podaljša za leto ali dve, imamo pa iz generacije v generacijo manj otrok, torej so generacije bodočih vplačnikov manjše. Če danes enega upokojenca podpira pet aktivno zaposlenih, se nam slika slabša, da bo čez 30 let na enega upokojenca prišlo samo še prišli samo še trije aktivno zaposleni. Zato je treba izvajati reformo predvsem v smislu, da se nekoliko podaljšuje delovno aktivnost. Mi smo k temu pristopili deloma z administrativnim podaljševanjem starosti. spodnja meja gre iz 60 na 62, zgornja meja pa iz 65 na 67 let. In pa seveda nagovarjamo ljudi z mehkimi ukrepi, da bi delali dlje. Če se upokojenec ali upok..., oziroma če se zaposlen ali zaposlena, ki je že izpolnil 40 let, odloči, da bi delal leto, dve ali tri dlje, bo nagrajen s tremi dodatnimi odmernimi odstotki vsako leto in pa 40 odstotki pokojnine, ki jo lahko prejema ob plači. Ob tem smo v Zakonu o urejanju trga dela, ki je bil sprejet kot spremljevalni ukrep pokojninske reforme, sprejeli tudi druge inovativne ukrepe, kot je recimo sistem 80:90:100, kar pomeni, da se bodo starejši delavci lahko dogovorili s svojimi delodajalci, da bodo si skrajšali delovnik na 80 procentov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače, država pa bo pomagala, da bo jim priznano 100 odstotkov plačanih prispevkov. Ključno je namreč, da poskušamo ljudi nagovoriti, da v teh kritičnih letih pred zdajšnjo upokojitvijo nekoliko podaljšamo starost in s tem blagajno naredimo bolj vzdržno. Toliko na kratko.
Na koncu pa bi v imenu Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja zakona na podlagi 138. člena Poslovnika Državnega zbora zaprosil Državni zbor, da sklene, da bo na isti seji opravil tudi tretjo obravnavo predloga zakona, seveda ob pogoju, da bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga. Za sodelovanje, debato in podporo se vam najlepše zahvaljujem.
Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora, Milanu Jakopoviču, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 40. seji kot matično delovno telo obravnaval novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V dopolnilni obrazložitvi predlagatelja je predstavnica Zakonodajno-pravne službe pojasnila, da gre za zahtevno in obširno materijo, zaradi česar je tudi pripomb Zakonodajno-pravne službe veliko.
Predstavila je ključne poudarke iz pisnega mnenja in povedala, da je veliko pripomb iz pisnega mnenja upoštevanih v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Ne pa vse. Predstavnik Državnega sveta je predstavil njihovo pisno mnenje, izpostavil ključne poudarke iz razprave ter pojasnil, da Državni svet predlog zakona podpira. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Predstavniki sindikalnih central, članic Ekonomsko-socialnega sveta, ki so predlog zakona podprle, so se strinjali, da je pokojninska reforma potrebna zaradi demografskih sprememb in finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Poudarili so pomen socialnega dialoga ter izpostavili, da je predlog zakona kompromis in rezultat pogajanj, v katerih so bili upoštevani različni interesi. Predstavnik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, ki predloga zakona ni podprla, je pojasnil, da gre za poslabšanje pogojev upokojevanja, ki so za nekatere skupine delavcev že zdaj pretežki. Predlogu zakona so nasprotovali tudi v Delavski koaliciji. Predstavnik Mladinskega sveta Slovenije in predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije sta predlog zakona podprla. V Dijaški organizaciji Slovenije pa so ocenili, da je pokojninska reforma korektna do vseh generacij. V razpravi je večina članic in članov odbora izrazila podporo predlogu zakona. Izpostavili so njegove pozitivne plati in pojasnili, da predlog zakona omogoča znižanje starostne meje za tiste, ki so delali že zelo mladi, skrbeli za otroke ali služili vojaški rok. Zvišale se bodo invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter uvedel letni zimski dodatek. Pozdravili so dogovor, da 40 let pokojninske dobe zadošča za starostno upokojitev in prejemanje dostojne pokojnine. Pri podaljševanju referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo na 40 let pa so pojasnili, da se bo ta ureditev uveljavila postopno, kar bo omililo morebitne negativne posledice. Podaljšanje referenčnega obdobja pa je potrebno, saj je ena večjih anomalij veljavnega pokojninskega sistema ravno možnost, da ljudje vplačujejo višje prispevke v pokojninsko blagajno le za določeno referenčno obdobje. Članice in člani odbora, ki predloga zakona niso podprli, vendar mu niso nasprotovali, so poudarili, da obravnavane zakonske spremembe ne predstavljajo reforme in da se z njimi slabša položaj upokojencev. V zvezi z dostojnimi pokojninami so pojasnili, da te v prvi vrsti zagotavljajo dostojne plače, ki v Sloveniji rastejo bistveno prepočasi. Na stabilnost pokojninske blagajne vpliva tudi bruto družbeni proizvod, izdatki za pokojnine pa se bodo glede na starost našega prebivalstva v prihodnjih letih višali, česar ni možno spregledati, upoštevaje dejstvo, da je bilo lani v Sloveniji rojenih le okoli 16 tisoč otrok. Ključ do dostojnih pokojnin in stabilnosti pokojninske blagajne je tudi v ustrezni ekonomski in davčni politiki, kot je na primer znižanje obremenitve na plače ali uspešnost pri črpanju evropskih sredstev. Niso se strinjali s trditvami, da bodo pokojnine zaradi višjega odmernega odstotka višje, saj je treba upoštevati tudi podaljšanje referenčnega obdobja s 24 na 40 let, kar predstavlja eno večjih neznank. Zato so predlagali, da se iz obdobja za izračun pokojninske osnove namesto predlaganih pet let, izloči deset najmanj ugodnih let.
Odbor je po zaključeni razpravi glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel, sprejeti amandmaji pa so vključeni v dopolnjen predlog zakona, hvala lepa.
Hvala lepa.
Ker je Državni zbor na 105. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 20. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Je morda interes za razpravo, je interes? (Da.) Aha, dobro, potem pa vas prosim za prijavo. Prosim za prijavo.
Imamo šest prijavljenih razpravljavcev. Kolega Milan Jakopovič je prvi, za njim dobi besedo kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.
Hvala lepa.
Bom na začetku se poslužil proceduralnega, proceduralne navade, da malce širše naslovim zadevo. Nihče zjutraj ne vstane in si nekako reče, uh, danes si pa res želim delati reformo, pokojninsko sploh. Ni je fajn imeti, ni je fajn delati, ni fajn čutiti razlogov zanjo, ne, še manj pa je fajn čutiti posledice, če jo ne naredimo.
Reforme se ne sprejema zato, ker bi jo kdo želel, ampak zato, ker je potrebna in če jo je potrebno sprejeti, potem je bolje, da jo sprejmemo tako, da bo pravična, socialna in konec koncev usklajena z ljudmi. Jaz menim, da smo se približali temu najbolje, kot je v dani situaciji možno, da na koncu to reformo tudi sprejmemo. In zdaj ta reforma ni nek enostranski akt, kot se mogoče v nekih delih poskuša predstaviti, ampak je rezultat socialnega dialoga, širokega socialnega dialoga. Najprej seveda na samem začetku je bilo potrebno doreči osnovna izhodišča, ki so bila, kot vemo, postavljena v prejšnji vladi in kot smo ugotovili zelo hitro, niso odražala realnega stanja. In nastal je nek okvir reforme, ki je potem šel skozi socialno ekonomski svet, hkrati pa se je, seveda, vključevalo tudi vse različne relevantne deležnike. Tudi opozicijo, kamor se je prišlo predstaviti takratni začetni okvir te reforme in je bilo zaželeno, da se podajo in predlogi in pogledi, kar žal seveda nismo dobili. In imamo nekako situacijo, kjer je opozicija v svojem prejšnjem mandatu dala zavezo za precej varčevalno reformo, ki bi v končni fazi pomenila kar konkretno zvišanje tako upokojitvene starosti kot delovne dobe, kar pa se je potem, kot rečeno, v precej napornih pogajanjih na evropski ravni hvala bogu spremenilo.
Kakorkoli, vsemu temu so sledila intenzivna pogajanja na ESS, kamor, kot vemo, so vključene vse sindikalne centrale in delodajalci. Jaz tukaj se mogoče strinjam z Zvezo društev upokojencev, da bi v prihodnje pogledali to članstvo v Socialno-ekonomskem svetu in mogoče tudi razširili na tiste deležnike, ki se jih obravnavana zadeva dotika. Tako da razumem njihov mogoče slabo voljo, da niso bili vključeni v Socialno-ekonomski svet. So bili pa seveda vključeni ob tem osnovnem pogajanju v pogovore in dogovore. V končni fazi je dogovor podpisali šest sindikalnih central od sedmih. To je kompromis, v katerem, ja, ni noben dobil tistega vsega, kar je želel, ampak v končni fazi so vsi dobili nekaj. In s tem, kar je bistveno tukaj poudariti je, da se bodo vse te spremembe uvajale postopno. Mi smo v preteklosti imeli reforme, ki so nekako stopile v veljavo čez noč, kar je pomenilo določen šok. Tokrat se spremembe uvajajo zelo postopno.
Če se dotaknem zgolj nekaj teh rešitev, ki jih prinaša reforma. Odmera za 40 let dela se postopno zvišuje na 70 odstotkov, za daljše delo od zahtevanega pa celo skoraj na 80 odstotkov, kar pomeni konkreten dvig za vse, ki so oziroma bodo delali dolgo oziroma teh 40 let pravičnejši izračun.
Zdaj, osnova, ja. Ne bo več 24 najboljših zaporednih let, ampak 40 let -5 let najslabših. To je 35. S tem nekako sam sistem bolj sledi dejanskim vplačanim prispevkom. Hkrati pa se znotraj sistema ščiti tiste, ki so imeli vmes obdobje brezposelnosti ali pa skrbi za otroke. Tako je po mojem mnenju nov izračun pravičnejši in bo večini prinesel višjo osnovo. Potrebno je to podaljšanje referenčnega obdobja, predvsem, ker gre za eno večjih anomalij v tem veljavnem pokojninskem sistemu, ker se znotraj tega sistema omogoča, da marsikdo plačuje zgolj tisti zahteven del višje prispevke, vse ostalo pa minimalne in pridemo na koncu do nekega absurda, kjer nekdo, ki redno 40 let plačuje prispevke, na koncu dobi manj kot nekdo, ki je zgolj en del plačeval višje, potem pa minimalne in to seveda ni prav.
Imamo, ja, dvig starostne meje na 62 let, kot sem že rekel, ta del je postopen po tri mesece na leto od 2028, kar pomeni, da bomo dejansko na to starost prišli leta 2035. Tisto, kar je bistveno znotraj tega je pomembno poudariti, da se je kot pogoj ohranilo 40 let delovne dobe in hkrati, če si začel delati pred 20 letom lahko to starost znižaš. In če dam primer, nekdo, ki se je zaposlil pri 18 letih, danes danes se zaposluje z 42 leti delovne dobe in 60 leti in tako tudi ostaja. Po novem sistemu bo prav tako delal 42 let in se upokojil s 60 leti. S tem, da bo za vsako leto, kar bo več od 40 dobil tri odstotne točke višji odmerni odstotek. Zdaj trenutno je ta del, mislim, da na 1,36. Tako da zdaj trditev, da bodo vsi morali delati dlje, preprosto ne drži, ker je to seveda tudi odvisno od tega, kdaj nekdo stopi na trg dela. Že danes vsi tisti, ki vstopajo na trg dela z 22 in več leti, delajo pač več kot 60, se upokojujejo pri več kot 60 letih starosti, če izpolnjuje ta 40 let. Zdaj, tisto, kar je pomembno znotraj tega, je zaščita ranljivih. Invalidske pokojnine rastejo iz 41 odstotka na 50 najnižje osnove. Mi vemo, da smo iz opozicije imeli predloge, ki so bili celo nižji od tega. Vdovske in družinske pokojnine se že zdaj takoj zvišajo za dodatnih pet odstotnih točk in potem od 2027 dalje trajno dosežejo, ne vem, 80, 90 oziroma 100 odstotkov. Letni dodatek se sistemsko ureja v petih razredih, prvič pa se uvaja tudi zimski dodatek. To pomeni sistemsko na začetku 150 evrov do leta 2030, ko bo ta dodatek 250 in se bo potem usklajeval z inflacijo.
Ja, če zaključim, ta reforma seveda ni popolna, je kompromis, ampak je v končni fazi boljša od vseh prejšnjih. Zagotavlja višje odmere, boljšo zaščito ranljivih in tudi nenazadnje stabilnost sistema, ki pomeni predvsem zaupanje v sistem, kjer bodo danes mladi, ki vstopajo v ta sistem, imeli pokojnine tudi jutri. In seveda bom ta predlog zakona podprl. Hvala lepa.
Hvala lepa.
Kolega Janez Cigler Kralj ima besedo in za vami Sandra Gazinkovski. Izvolite.
Hvala lepa, predsednica. Minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem.
Veliko je bilo že povedanega o tej spremembi pokojninskega zakona. Predvsem nas v Novi Sloveniji bega - in mene osebno - to, da nimamo, da nimamo predloženih zadostnih konkretnih številk in izračunov, da bi lahko zelo verjetno, z veliko verjetnostjo sedanjim in bodočim upokojencem povedali, kakšne bodo konkretne posledice teh sprememb pokojninskega zakona. K temu sem pozval ministra in njegovo ekipo že pred sejo odbora, potem na seji odbora in tudi do danes teh številk konkretnejših nimamo. Tako da konec koncev vse napovedi, ki pravijo, kako bo zadeva za veliko večino bodočih upokojencev bolj ugodna in pa tudi za obstoječe zdaj, ko se je pač naredilo ali pa podaljšalo to prehodno obdobje do spremembe formule usklajevanja pokojnin za vse, za bodoče in sedanje, ne moremo, ne moremo vedeti, kaj še bo, tako da to, kakšni bodo učinki, bomo šele videli. Jaz še vedno trdim, da tega vpogleda nimamo.
Zdaj, pokojninski sistem je v osnovi namenjen temu, da imamo v obdobju, ko smo svoje aktivno življenje oddelali, prispevali, dajali na stran od našega prihodka od delovne aktivnosti, da imamo varno starost. In ko iščemo eno uravnoteženo formulo, koliko in na kakšen način bomo dajali na stran in koliko in na kakšen način bomo lahko kot uživalci prejemali, vedno tehtamo med pravičnostjo in solidarnostjo. Oboje je potrebno, da ne bo pomote, oboje je potrebno, pravičnost in solidarnost, in zato je tudi tako velik pomen tega, da se vedno pri spremembah pokojninskega zakona, to ni reforma, to je sprememba, ampak če bo, ko bo ali pa ko so bile reforme, išče čim širše družbeno soglasje, ne samo politično, ampak družbeno soglasje. In tu, moram priznati, je bil opravljen velik napor. Vidim, da ste uspeli s socialnimi partnerji najti neko, neko, bomo rekli, najnižji skupni imenovalec. Je pa res, to ste sami priznali, minister, da pa zaradi tega tudi veliko, veliko predlaganih ali pa postavljenih ciljev razvodeni, zato ker pač v tem širšem iskanju dogovora se morajo določeni cilji omiljevati in se jih potem ne dosega in potem so tudi cilji reforme, reforme omiljeni in manjši kot so bili postavljeni. Jaz mislim, da vi s to politično večino, ki jo imate, bi lahko bili bolj pogumni, bolj drzni. Predvsem pri iskanju možnosti, da se bolj močno postavi vloga drugega stebra v ta pokojninski sistem, ker pač zaradi demografije, tudi to ste točno spregovorili, minister, kako malo otrok se rodi, pod 17 tisoč otrok, najmanj v zgodovini, odkar se šteje oziroma spremlja število rojenih v Sloveniji, pač samo s prvim stebrom in s pay as you go sistemom ne bomo mogli več pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. In ta nepravičnost se kaže in se bo kazala žal tudi naprej, ker se pač seveda z nekaterimi solidarnostnimi mehanizmi zagotavlja zagotovljena pokojnina. Višajo se, kar je dobro, to pohvalim, da se višajo družinske, vdovske pokojnine, invalidske pokojnine in nadomestila, to je dobro, to je vse element solidarnosti, ni pa elementa pravičnosti. Predvsem do tistih, ki so 40 let oddelali, izpolnili oba pogoja, dobili tako imenovano starostno pokojnino in so zdaj tik nad eno mejo, ki jo pa dosežejo tisti, ki po solidarnostnem delu pridejo do nekega zneska, a me razumete. Nekdo, kar je prav, gre blizu, bomo rekli praga revščine, zato ker je solidarnost velika, pa mu država, pa iz proračuna pa letni dodatek, pa zimski dodatek, ste zdaj dodali, malo bombončka, samo mimogrede opomnim, kaj ste delali. Ko smo v težkih časih dodali kak covid dodatek za tiste najranljivejše, samo spomnim, ne bom se tu ustavil, kakorkoli, solidarnostno zelo jačate ta sistem, ampak to je tudi velika obremenitev za javne finance, pravično pa to ni, zato ker nekdo, ki je pa oddelal, pa dobi mogoče 50 evrov več kot pa nekdo, ki s solidarnostnim momentom pride skoraj do njegovega zneska. In reče, zakaj sem pa jaz 40 let delal, kaj imam od tega, če bi pa lahko bil manj delovno aktiven, pa bi zdajle imel zelo podobne prihodke. Na to stalno opozarjamo in tega seveda niste, niste s tem predlogom, moram reči, odpravili nasprotno, tudi Zakonodajno-pravna služba, OECD, Evropska komisija in tako naprej so kritični kolikor sem prebral ta gradiva, da je še vedno element solidarnosti tisti, ki pretehta v breme ali pa v škodo pravičnosti. Pravičnost je pa ključna pri doseganju enega izmed ciljev te pokojninske reforme, in sicer motivacija mladih, mlade generacije novoprišlekov na trg dela, da se vključijo v ta sistem In prispevajo zato ker pezigov ne deluje, če nimaš tistih, ki prispevajo. Zdajle so leta debelih krav, ko imamo zaposlenost dejansko polno, ko vsi, ki skoraj vsi, ki želijo delati, delajo čez milijon na trgu dela. To je dobro, ampak prišla bodo tudi leta suhih krav, kaj pa bo takrat? Mislim, da ni predstavljenih rešitev za to. In da ne bom predolg. Torej manjka večja vloga drugega stebra. s to politično večino bi gotovo lahko prišli do kake rešitve v to smer.
Drugo, kar vam očitamo, je pa, da ste zamudili priložnost in mi dajemo zdaj s svojimi amandmaji ponovno možnost tej koaliciji, da popravi eno veliko krivico. In sicer moškim, ki so se upokojevali od 2013 do 2022, pod 63 pa pol. Torej tisti najbolj prizadeti so se upokojevali po odmernem koeficientu 57:25 in potem še cel diapazon ostalih, ko se je to potem dogovorno dvigovalo. Torej, rešite to, sprejmite naš amandma in odpravimo to krivico. Veliko je teh moških, ki se obračajo na vse nas.
In drugo, zamudili ste priložnost, da bi uvedli polni dvojni status. To pa je tudi ena velika krivica in hkrati cokla tudi za trg dela, ker mi trdimo, da bi lahko nekje med 15000 do 20000 aktivnih na trgu dela spodbudili, če bi omogočili polni dvojni status. Torej tistemu, ki izpolni pogoje za starostno, da se lahko reaktivira in ob tem ni kaznovan in mu ni odvzeta večina njegove starostne pokojnine. Velika podpora temu ukrepu je na terenu in zato dajemo ponovno to priložnost Vladi, koaliciji, vsem nam, da to popravimo in ti dve krivici spravimo ven.
Sicer pa glede 20. člena pa podpiram amandma kolegov, da se drugače, drugače naredi Obdobje upoštevanja, ker to, kar je zdaj, je gotovo, bomo rekli, rušilec cilja višjih pokojnin zato, ker tisti, ki poznajo izračune, kako se izračunava višina pokojnine vedo, da je višanje odmernega odstotka samo en vidik, če pa ti istočasno podaljšaš upoštevano obdobje, pa lahko izničiš efekt tega višjega odmernega odstotka. Eni strokovnjaki celo v dobrih razpravah, je dostopno na internetu, v javnosti, v medijih, trdijo, da bo velika večina ljudi zaradi tega imela nižjo odmero, zaradi tega daljšega upoštevalnega obdobja in tu bom podprl amandma kolegov k 20. členu. Hvala.
Hvala lepa.
Bom na kratko odgovoril na te pomisleke.
Zdaj najprej, kar se tiče drugega stebra. Ni skrivnost, da sva s kolego Feketijo ob začetku pokojninske reforme pogledala, kateri pokojninski sistemi v Evropi dajo najboljše rezultate, v smislu nadomestitvene stopnje. To je delež plače, ki ga oziroma razmerje med pokojnino in plačo, ki si ga prej prejemal. Tam sva ugotovila, da najboljša v tem pogledu sta danski in islandski sistem, ki sta dvostebrna, kar pomeni, da država ti zagarantira nek minimum, nek recimo temu, temeljni dohodek za upokojenca, vse ostalo pa priskrbi drugi steber, ki je kapitalsko organiziran, investira po celem svetu, vložki se investirajo in na koncu dobiš toliko, kolikor si vplačal, skupaj z obrestmi.
To da naslednji rezultat; če pogledamo nadomestitveno razmerje, bomo ugotovili, da islandski sistem na ta način upokojencu v povprečju garantira 106 odstotno razmerje, kar pomeni, da je pokojnina celo višja od plače. V Sloveniji imamo nadomestitveno stopnjo trenutno 63, ker je tak odmerni odstotek, pokojninska reforma jo zvišuje na 70, za tiste, ki bodo delali dlje, pa na 79, pri čemer je treba povedati še eno stvar; ljudje z nižjimi dohodki pri nas zaradi solidarnostnih elementov, ki jih je predhodnik omenil, pa pridejo do nadomestitvenega razmerja 95, se pravi tisti z nižjimi dohodki pa pri nas so blizu temu, kar islandski sistem splošno garantira.
Ampak zdaj, če pa pogledamo nam bližje, bližjo izkušnjo drugega stebra, Hrvaško in lahko na Googlu pogledate, kakšno je nadomestitveno razmerje tam, 30 odstotno, 30 odstotno, ler so ta drugi steber izvedli tako, da so prvega skrčili, postavili drugega, ta drugi je vmes bankrotiral in danes se mu Hrvati malo da ne izogibajo.
Zdaj, če se postavimo na zemljevid in se vprašamo, kje smo mi po zgodovinskih podobnostih, po družbeni organiziranosti, po zaupanju, geografsko in tako naprej, ližje hrvaški izkušnji ali dansko islandski, me zelo skrbi, da smo bližje tisti na Hrvaškem in da bi se na ta način ustanovilo neki fond, v katerem bi se lahko pokojnine prej izgubile kot okrepile. Tako da varna stava tukaj je na prvi steber in naprej "zjugov"(?) sistem, ki ga pa seveda moramo na primeren način okrepiti in to za sabo potegne določene stvari, kot je, da moramo imeti potem temu ustrezno upokojitveno starost za to, da se razmerje med vplačniki in prejemniki ne podre in da mlajše generacije zaupajo v sistem, da medgeneracijski dogovor obstaja in vanj vlagajo.
Drugič, glede moških in odmere 57,25. Da, tudi s tem smo se veliko ukvarjali, težava tukaj je pa naslednja. Če pogledamo samo obdobje med 2012 in 2019 bomo ugotovili, da so na začetku tega obdobja moški z odmero 57,25 imeli 18 let referenčnega obdobja, na koncu pa 24. Zdaj, če gremo to dvoje izenačevati, se moramo potem že v dveh parametrih spraševati, kaj je pravično, pravičen odmerni odstotek in kaj je pravično, kaj je pravična, pravično referenčno obdobje. In če to dvoje popravimo, se bodo zelo hitro oglasili tudi ljudje, ki so se pred 2012 upokojevali, ker odmerni odstotki se niso naenkrat zmanjšali leta 2012, ampak so padali od leta 2000, od Ropove reforme. Se pravi, če to naredimo, v resnici moramo odpreti pokojninski sistem za 25 let, za četrt stoletja nazaj in se vprašati kako bomo ljudem pravično na novo odmerili pokojnine. Tukaj pa jaz mislim, da trčimo ob dve stvari, eno, to je ustavno sporno. In drugo, mislim tudi z vidika zdajšnjih in bodočih upokojencev je situacija trenutno taka, da ko dobiš odmero pokojnine, je to tvoja v kamen vklesana pravica, ki jo boš užival do smrti in ti je nihče ne more vzeti. V kolikor se v pokojninski sistem in v odmero poseže nazaj, pa s tem ustvarimo precedens, da lahko vsaka vlada posega v pokojnine na ta način, da jih ljudem na novo odmerja, kot se pač trenutni politični oblasti zdi pravično. To bi pa močno zamajalo zaupanje v pokojninski sistem. In odsvetujem, da katerakoli vlada gre po tej poti. Raje se pogovarjamo o tem, kako tistim, ki so bili v preteklosti oškodovani, zdaj priti naproti. Tudi zato smo rajši prišli z idejo božičnice, kot da bi za tiste 2, 3 odstotke za nazaj popravljali odmere pokojnin, ker s tem, kot rečeno, odpremo Pandorino skrinjico.
Tretjič, dvojni status, zdaj glede dvojnega statusa bi še enkrat poudaril naslednje. Ljudje, ki so pripravljeni delati dlje, bodo močno nagrajeni. Ob plači lahko prejemajo 40 odstotkov pokojnine, vsako leto prva tri dobijo tudi tri dodatne odmerne odstotke, se pravi, če so v preteklosti moški hodili z odmero 57:25 v pokoj, bodo po novem 70, če bodo delali tri leta dlje, pa 79. Močno bodo nagrajeni zato, da delajo dlje. Drugič, v Zakonu o urejanju trga dela smo sprejeli in to je parlament že potrdil, včeraj je bil tudi preklican referendum o tem, tako da zakon zdaj v kratkem stopi v veljavo, da lahko že upokojeni, ki se želijo reaktivirati, na leto zaslužijo ob pokojnini še polnih 12 minimalnih plač in oddelajo 85 ur na mesec. Tako da mislim, da so tukaj noter spodbude dovolj močne. In tudi vsi rezultati kažejo, da se ena tretjina tistih, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje, odloči za podaljšanje, kar pomeni, da ta sistem spodbud deluje in ga ne rabimo širiti. Je pa z dvojnim statusom tako, to bi imelo smisel, v kolikor bi imeli sistem vzpostavljen na individualnih prihrankih, ker potem ti vplačuješ rento zase, ne za druge, zdaj plačujemo za druge. V primeru, da imaš drugi steber, vplačuješ rento zase in ko želiš, jo aktiviraš, delaš pa naprej. V kolikor imamo naš sistem, Pay As You Go, je pa to zavarovalni sistem, kjer pomeni solidarnostno prispevek vplačujem in računam na to, da bom enkrat te solidarnosti tudi sam deležen, ampak takrat, ko ne bom več mogel delati, ker bom star. Zato se temu reče pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je zavarovanje za primer, da ne moreš več delati zaradi starosti ali pa ne moreš več delati zaradi tega, ker postaneš invalid. v kolikor bi začeli kar izplačevati po 40 letih, pa to postane nek drug princip, potem pa to postane renta, ki si jo pač ti zaslužil, potem pa to ni več zavarovanje. To je približno tako, kot da bi rekel, pripada mi bolniška, čeprav nisem bolan, ampak ne vem, v povprečju so Slovenci toliko in toliko dni na leto na bolniški, torej tudi meni dajte bolniško. Tako pa ne deluje nobeno od naših socialnih zavarovanj. In mislim, da so tukaj vsi strokovni argumenti močno na strani, da ohranimo trenutni sistem spodbud in ne uveljavljamo polnega dvojnega statusa na način, kot je bilo predlagano. Hvala lepa.
Zdaj se nam je pridružil Igor Fekitija, ki me bo nadomestil na seji, ker sam moram na sejo vlade.
