Dobro jutro!

Pričenjam 37. sejo Mandatno-volilne komisije in vas vse skupaj lepo pozdravljam.!

S seje so se za danes opravičili Jelka Godec in Anja Bah Žibert. Nadomeščanja pa imamo naslednja: poslanec Rado Gladek nadomešča kolegico Alenko Jeraj in Jožica Derganc nadomešča Natašo Avšič Bogovič. Še kakšno pooblastilo? (Ne.)

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka, Predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije; 2. točka, Predlogi za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani; 3. točka, Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Novi Gorici; 4. točka, Ugotovitve prenehanja mandatov sodnikom porotnikom Delovnega sodišča v Kopru; 5. točka, Administrativne zadeve. 14. oktobra pa sem predlagala še razširitev seje z naslednjo točko dnevnega reda, to je pa 4. točka a, Ugotovitev prenehanja mandata sodnici porodnici Delovnega sodišča v Mariboru.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za širitev? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4.a točko.

Glasujemo. 12 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Kot že običajno, ste tudi danes nekatera gradiva za sejo prejeli v varovani predal sistemu zaradi varstva osebnih podatkov. Zato vas prosim, če jih nameravate navajati, da me na to predhodno opozorite, da skladno s Poslovnikom sejo zapremo za javnost.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE NA SODNIŠKO MESTO VRHOVNE SODNICE NA VRHOVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Obrazložene predloge Sodnega sveta k tej in k naslednji točkama dnevnega reda ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli varovan predal v sistem UDIS.

Na sejo pa sem vabila predsednico Sodnega sveta doktorico Urško Kežmah, seje pa se udeležuje podpredsednik Sodnega sveta magister Matej Čujovič, ki ga lepo pozdravljam.

Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje Majo Jurak.

Za dodatno obrazložitev dajem besedo magistru Čujoviču, izvolite.

Gospa predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je objavilo razpis za prosto mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču, in sicer za gospodarski oddelek. Na ta razpis se je prijavilo pet kandidatov oziroma štiri kandidatke in en kandidat. Predsednik Vrhovnega sodišča je najprej oblikoval obrazložena mnenja o ustreznosti, na katera kandidati niso podali pripomb, nato pa je izdelal še dokončno mnenje. Sodni svet je po razpisnega gradiva izvedel izbirni postopek, ugotovil, da vsi kandidati so vložili popolne prijave in da vsi izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za imenovanje na to funkcijo. Oceno primernosti kandidatov je Sodni svet opravil 1. julija 2025 ter sklenil, da na ustni razgovor povabi vseh pet kandidatov. Razgovori s kandidati so bili opravljeni na seji 10. 7., na kateri je bil navzoč tudi predsednik Vrhovnega sodišča. Sodni svet je ocenil, da zakonske kriterije najbolje izpolnjuje Maja Jurak.

Maja Jurak je rojena leta 1967, diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1991, pravniški državni izpit opravila leta 1994. Dosedanjo poklicno pot je praktično v celoti posvetila sodstvu in področju gospodarskega prava. Že leta 1998 je bila izvoljena v sodniško funkcijo. Najprej je delala kot okrajna sodnica, potem napredovala na mesto okrožne sodnice, nato pa je leta 2007 bila imenovana na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani, kjer sodi še danes. Vrsto let je bila tudi vodja gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Kandidatka je zelo uspešna in visoko strokovna sodnica s skoraj 27-letnimi izkušnjami v sojenju, predvsem na področju gospodarskega prava. Neoporečna in vsestranska kakovost dela je bila potrjena z ocenami sodniške službe, saj je bilo njeno opravljanje sodniške službe od nastopa štirikrat ocenjeno z oceno za hitrejše napredovanje, kar pomeni nadpovprečno. Čeprav je bila določen čas sekretarka Sodnega sveta in za to oproščena opravljanja sodniške službe, je kljub temu v tem času reševala gospodarske zadeve Višjega sodišča v Ljubljani in poleg rednih gospodarskih zadev in zadev osebnega stečaja odločala tudi o sporih v zvezi z avtorskim pravom, industrijsko lastnino in nelojalno konkurenco. Kandidatka s svojimi strokovnimi prispevki redno sodeluje na izobraževanjih sodnikov s področja gospodarskega prava. Dolgoletno vodenje gospodarskega oddelka je potekalo nemoteno, oddelek je pod njenim vodstvom močno zmanjšal število nerešenih zadev. Bila je članica arbitražnega senata in arbitrinja posameznica. Predava na gospodarsko pravnih in insolvenčnih šolah za sodnike in strokovne sodelavce vodi in organizira letne posvete in srečanja višjih sodnikov in sodnikov prve stopnje ter sodeluje na okroglih mizah in seminarjih v zvezi s posameznimi vprašanji gospodarskega in insolvenčnega področja ter s spremembami relevantne zakonodaje. Vodila je delavnice sodniških veščin, od tedaj dalje je tudi mentorica novih sodnikov in sodnica. Leta 2022 je postala članica personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani. Redno se izobražuje. tako doma kot v tujini. Predsednik vrhovnega sodišča ji je v svojem mnenju dal prednost pred vsemi ostalimi kandidati, strokovna prepričljivost izbrane kandidatke in druge odlike so se izkazale tudi v razgovoru s člani Sodnega sveta. Prevladala je sodničina sposobnost široko povezovalnega razmišljanja, ki črpa iz bogatih poklicnih izkušenj. Sodni svet zato zaključuje, da je kandidatka najbolj celostno, strokovno utemeljeno in osebnostno odlično usposobljena za samostojno sprejemanje najpomembnejših precedenčnih stališč pri odločanju v konkretnih sodnih primerih na najvišji stopnji rednega sojenja. Odlikujejo profesionalna integriteta, saj s svojim vzornim odnosom do strank, drugih organov in sodelavcev prispeva k zaupanju v pravosodni sistem. Zato predlagamo Državnemu zboru v izvolitev na mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Ni želje po razpravi.

Torej, dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje Maja Jurak."

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO - PREDLOGI ZA IZVOLITEV NA SODNIŠKO FUNKCIJO SODNIŠKIH OKROŽNIH SODNIKOV NA OKROŽNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, ki jih je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Ta predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Ano Pakiž, Mitjo Pavčiča, doktorico Urško Tadina, Marka Zoranovića in Lenarta Željka.

Izvolite, magister Čujovič.

Hvala lepa.

Če mi dovolite, predsednica, bom glede na to, da je uvodni del skupen za vse kandidate, predstavil pač najprej uvodni del, potem pa vsakega od kandidatov.

Torej, Okrožno sodišče v Ljubljani se sooča s številnimi odhodi sodnikov. Sodišče zato ne obvladuje pripada in ne dosega povprečne storilnosti okrožnih sodišč, hkrati se sooča z visokim deležem nerešenih zadev. Da bi se omogočilo obvladovanje pripada in nemoteno izvajanje sodne veje oblasti, je kadrovski osip nujno nadomestiti z razpisom novih sodniških mest, zato je predsednik Vrhovnega sodišča razpisal kar deset prostih sodniških mest na tem sodišču. Na javni razpis se je prijavilo 39 kandidatk in kandidatov, šest kandidatk je kandidature umaknilo. Sodni svet je v drugi fazi izbirnega postopka na 20. seji opravil oceno primernosti kandidatov, pri čemer je neposredno na podlagi celotne razpisne dokumentacije na eno izmed razpisanih sodniških mest okrožnega sodnika kot najprimernejšo izbral eno kandidatko ter jo imenoval na razpisano sodniško mesto. Za preostalih devet sodniških mest je Sodni svet izbral 15 kandidatov. Kandidaturi sta nato umaknila še dva kandidata. Razgovore s preostalimi je opravil na 22. seji, 1. julija 2025. Na tej seji je bil navzoč tudi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vsi povabljeni kandidati so po enem ali od več kriterijev, ki so pač z zakonom določeni, pozitivno izstopali.

Prva je Ana Pakiž, rojena je leta 1987 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pravniški državni izpit je opravila leta 2018. Najprej se je zaposlila na državnem tožilstvu, potem pa kot višja pravosodna svetovalka na oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Od septembra 2022 je zaposlena na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Iz mnenja vodja tega oddelka izhaja, da Ana Pakiž odlikuje poglobljeno pravno razmišljanje, logičnost in izostren čut za pravičnost. Je umirjena, preudarna, delovna, izoblikovana osebnost, zelo odločna pri zagovarjanju svojih stališč, ki so vselej pravno zelo dobro utemeljena. Njeni osnutki odločb so napisani argumentirano, zelo natančno, v lepem slovenskem jeziku ter izkazujejo nadpovprečno dobro pravno izražanje in so brez izjeme sprejeti na sejah s senatom. Z odličnim opravljenim delom je pokazala, da je več kot pripravljena tudi na osebnostne izzive sodniškega poklica. Tako vodja civilnega oddelka kot drugi sodniki, s katerimi je kandidatka sodelovala, so prepričani, da bo svojo sodniško funkcijo opravljala zelo odgovorna. Predsednik okrožnega sodišča je z njo opravil ustni razgovor, ki ga je opravila odlično. In tudi po njegovem mnenju je kandidatka nadpovprečno usposobljena za zasedbo prostega sodniškega mesta. Kandidatka je na svoji strokovni poti pridobila izjemno raznovrstne izkušnje, tako po naravi dela kot po njegovi vsebini. Na osebni predstavitvi članom Sodnega sveta se je predstavila v vseh svojih kvalitetah, saj je pokazala izjemno obsežno znanje. Sodni svet je zato zaključil, da je Ana Pakiž zrela za opravljanje sodniškega poklica. Gre za kandidatko, ki bo lahko zaradi svoje strokovnosti in odločnosti ter samozavesti brez težav takoj pričela s sodnim odločanjem na okrožnem sodišču. Sploh ob upoštevanju okoliščine, da je kot strokovna sodelavka v prisotnosti sodnice že vodila naroke in ji delo sodnika tudi s tega vidika ni nepoznano. Zato Sodni svet predlaga Državnemu zboru, da Ano Pakiž izvoli na sodniško funkcijo na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Drugi kandidat je Lenart Željko, rojen leta 1981. Tudi on je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomska naloga z naslovom Varstvo človekovih pravic v upravnem sporu je bila izdelana na tako visokem nivoju, da je bila ocenjena z odliko.

Pravniški državni izpit je opravil leta 2011, nato se je zaposlil najprej kot strokovni sodelavec na oddelku za gospodarsko pravo Okrožnega sodišča, od marca 2019 do 2021 je bil strokovni sodelavec na oddelku za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča, od septembra 2021 pa je zaposlen na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Vodja upravnega oddelka Vrhovnega sodišča ocenjuje Lenarta Željka kot zelo primernega kandidata za sodnika na okrožnem sodišču. Njegovo predhodno delo in poznavanje gospodarsko-pravnega področja je bilo izjemno dobrodošlo pri delu na oddelku, saj se področju v določenem, čeprav ozkem obsegu pokrivata oziroma dopolnjujeta. Pri pripravi osnutkov sodnih odločb je bil ekspeditiven in samostojen. Osebnostno je pozitivno naravnan, z odličnim odnosom do sodnikov in sodnic in ostalih sodelavcev ter v kolektivu zelo priljubljen. S kandidatom je bil opravljen razgovor in v tem razgovoru je Lenart Željko izkazal, da nadpovprečno izpolnjuje kriterije za zasedbo razpisanega sodniškega mesta. Kandidat je v svoji karieri pridobil bogate izkušnje s področja civilnega in gospodarskega prava, saj ima kar 16 let delovnih izkušenj in to na različnih instancah sojenja. Gospodarsko pravo odlično obvlada. Tudi na osebni predstavitvi članom Sodnega sveta se je odlično izkazal. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal suvereno in koncizno, z jasnimi stališči in oblikovanimi mnenji. Poleg strokovnih kvalitet mu tudi praktično procesno vodenje ne bo predstavljalo težav. Pojasnil je namreč, da je kot strokovni sodelavec na okrožnem sodišču ob prisotnosti sodnice samostojno vodil glavne obravnave. Opisane strokovne in osebne kvalitete so Sodni svet vodile do zaključka, da Državnemu zboru predlaga, da Lenarta Željka izvoli na sodniško funkcijo na mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Tretja kandidatka je doktorica Urška Tadina, rojena leta 1981 in je leta 2006 z oceno komlavde diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Prve delovne izkušnje je pridobivala v odvetniški pisarni v različnih gospodarskih družbah in v banki. Leta 2010 je opravila pravniški državni izpit in nadaljnjo kariero posvetila sodstvu. Kot strokovna sodelavka se je najprej zaposlila na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, od leta 2019 pa je strokovna sodelavka na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, kjer je najprej delala na upravnem oddelku, nato pa na civilnem oddelku tega sodišča. Leta 2011 je na pravni fakulteti zagovarjala magistrsko nalogo, leta 2017 pa disertacijo doktorsko, pardon. V dokončnem mnenju je podpredsednica Okrožnega sodišča kandidatko ocenila kot nadpovprečno primerno za zasedbo enega izmed prostih sodniških mest na oddelku za družinsko sodstvo. Kandidatka je prijavi priložila priporočila oziroma mnenja več vrhovnih sodnikov, ki so z njo sodelovali in iz katerih izhaja, da jo odlikuje dobro poznavanje materialnega in procesnega prava. Njeni pisni izdelki so kvalitetni in strokovno prepričljivi, ter jezikovno na nadpovprečni ravni. Tudi na razgovoru s člani Sodnega sveta je doktorica Urška Trdina pustila zelo dober vtis. Podajala je vsebinsko izčrpne odgovore ter predstavila različna stališča. V svoji dosedanji karieri se je izkazala tako na znanstvenem področju, na drugi ravni pa tudi v praktičnem, saj že več kot 14 let sodeluje pri reševanju konkretnih življenjskih primerov kot izjemna strokovna sodelavka. Na podlagi vsega navedenega Sodni svet zaključuje, da je doktorica Urška Tadina ena izmed tistih, ki jih Državni zbor izvoli na sodniško funkcijo okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Četrti kandidat je Mitja Pavčič. Mitja Pavčič je rojen leta 1971, leta 1995 je diplomiral, pravniški državni izpit pa opravil leta 1998. Dosedanjo poklicno pot je v celoti posvetil odvetništvu. Najprej je bil odvetniški pripravnik oziroma strokovni sodelavec v odvetniški pisarni, že od leta 1999 pa odvetniški poklic opravlja samostojno in skupaj s še eno odvetnico vodi lastno odvetniško pisarno. V dokončnem mnenju je podpredsednica Okrožnega sodišča poudarila, da ima kandidat trideset let izkušenj na področju pravosodja, od tega več kot petindvajset let kot odvetnik. Kandidat se je odlično izkazal tudi na razgovoru z njo, ocenila ga je kot nadpovprečno primernega za zasedbo enega izmed prostih sodniških mest na pravdnem oddelku. Na razgovoru s člani Sodnega sveta se je kandidat prav tako izkazal zelo dobro. Pokazal je ne le odlično poznavanje načel in pravne problematike civilnega in predvsem družinskega prava, temveč je tudi s svojo splošno široko razgledanostjo in poznavanjem etičnih načel sodniškega poklica prepričal Sodni svet, da ga Državnemu zboru predlaga v izvolitev na funkcijo okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

In nenazadnje Marko Zoranović. Marko Zoranović je rojen leta 1987. Leta 2010 je z oceno komlavde diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa je svoje izkušnje pridobival kot pravnik v gospodarski družbi, nato pa svojo kariero v celoti posvetil sodstvu. Leta 2014 je s povprečno oceno kar 9,29 opravil pravniški državni izpit in se naslednjega leta zaposlil kot strokovni sodelavec na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča. Svojo poklicno pot je nadaljeval kot strokovni sodelavec na gospodarskem oddelku Višjega sodišča, od leta 2021 pa delo opravlja na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča. V dokončnem mnenju je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani povzela bogate izkušnje kandidata pri delu na širšem področju civilnega prava. Ocenila ga je kot nadpovprečno primernega za zasedbo enega izmed prostih sodniških mest. Kandidat je prijavi priložil priporočilo vodje civilnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je njegovo kandidaturo podprla. Navedla je, da gre za enega izmed najboljših strokovnih sodelavcev na civilnem oddelku tega sodišča, odlikuje ga visoka delovna storilnost, pohvalila je tudi njegove značajske lastnosti in pri tem izpostavila zadržanost, vljudnost in spoštljivost. Kandidat je odlično opravil razgovor s člani sodnega sveta, izstopal je s svojo sposobnostjo povezovanja znanj z različnih pravnih področij ter s poudarjeno splošno razgledanostjo. Sodni svet meni, da gre za odličnega kandidata, ki se je v svoji dosedanji karieri izkazal tako pri reševanju primerov na prvostopenjskem sodišču kot tudi na obeh instančnih sodiščih. Kumulacija izkušenj z vseh treh stopenj sojenja po mnenju Sodnega sveta za to predstavlja odlično izhodišče za opravljanje funkcije prvostopenjskega sodnika, zato tudi njega predlagamo Državnemu zboru, da ga imenuje na sodniško funkcijo okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije, želi kdo razpravljati? (Da.)

Magister Darko Krajnc, izvolite.

Pozdravljeni!

Saj ne bom veliko v oči mi je padlo pri predstavitvi zadnjega kandidata, da je zelo natančno in dobro odgovarjal na vprašanje do instituta rejništva, družinskih razmerij in da se na te stvari spozna. Menim predvsem to, da je pomembno, da imamo v sodnem sistemu ljudi z občutkom, ki znajo potem tudi v praksi stvari razsojati tako, da so razumske. Ker se včasih dogaja preveč birokratsko administrativno odločanje in upam, da gremo v to smer, pa glede na to, da tudi sami imate s tega področja izkušnje, ko ste ga zasliševali, pozdravljam to, da je tudi to del zaslišanj kandidatov za sodnike. Hvala.

Hvala lepa.

Še kakšna razprava? (Ne.) Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo.

In dajem na glasovanje naslednje predloge sklepov.

Prvi sklep: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Ana Pakiž."

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Drugi predlog sklepa: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Mitja Pavčič."

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

Tretji predlog: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli doktorica Urška Tadina."

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Četrti predlog sklepa: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Marko Zoranović."

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In peti predlog sklepa: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Lenart Željko."

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog sklepa je sprejet.

Zaključujem 2. točko dnevnega reda.

3. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKROŽNEGA SODNIKA NA OKROŽNEM SODIŠČU V NOVI GORICI.

Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Novi Gorici izvoli Aleša Gregoriča.

Izvolite, magister Čujovič.

Hvala lepa.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je objavilo javni razpis za sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Novi Gorici. Razpis je namenjen zagotavljanju kadrovskih pogojev tega sodišča na novem področju izključne pristojnosti navedenega sodišča, in sicer pristojnosti za izdajanje odredbe o odstranitvi terorističnih vsebin s spleta in onemogočanja dostopa do njih po Zakonu o izvajanju Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev in o Zakonu o izvajanju Uredbe o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin.

Na obravnavani razpis se je prijavilo 11 kandidatk in kandidatov. Po tem, ko je Sodni svet ugotovil, da vsi prijavljeni kandidati in kandidatke izpolnjujejo formalne razpisne pogoje, je v drugi fazi izbirnega postopka opravil oceno njihove primernosti. Eden od kandidatov je nato svojo prijavo umaknil, Sodni svet pa se je odločil, da na ustni razgovor povabi dva kandidata in je z njima tudi opravil razgovor. Ta dva kandidata sta namreč po več kriterijih od ostalih pozitivno odstopala.

Kandidat Aleš Gregorič je bil rojen leta 1975. Leta 2001 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa se je kot štipendist zaposlil na ministrstvu za kmetijstvo, od tam pa se je prej zaposlil kot pripravnik na Višjem sodišču v Kopru, nato je opravil pravniški državni izpit leta 2006. Delo na Okrožnem sodišču v Novi Gorici opravlja od 8. januarja 2007 dalje. Svoje delo je najprej opravljal na pravdnem oddelku, kasneje pa na družinskem oddelku. Iz mnenja vodje družinskega oddelka izhaja, da ima kandidat, pardon, da kandidat svoje delo vedno opravlja v očitno nadpovprečnem obsegu. Vsa leta opravljanja svojega dela je bil ocenjen z odlično oceno. Kandidat za posamezne sodnike povsem samostojno pripravi osnutke sodnih odločb, njegovi izdelki so izjemno kvalitetni in odraz analitičnega in strukturiranega pristopa, kar se odrazi tudi v instantnih preizkusih njegovih odločb. Iz mnenja predsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici izhaja, da je kandidat izkazal izredno zanimanje in voljo za delovanje na novem področju pristojnosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Poskrbel je za pripravo tako imenovane kontaktne točke glede izdajanja odredbe o odstranitvi terorističnih vsebin s spleta. Po mnenju predsednika sodišča kandidat vsekakor nadpovprečno izpolnjuje vse pogoje za imenovanje na razpisano sodniško mesto. Kandidat se je kot rečeno, članom Sodnega sveta tudi osebno predstavil. Ni dvoma, da je kandidatu vloga sodnika znotraj pravosodnega sistema najbližja, saj je svojo poklicno pot, saj je svojo poklicno pot oblikoval z dolgoročno vizijo, izstopajočo vztrajnostjo ter strokovno zavzetostjo ves čas. Več kot 18-letne delovne izkušnje opravljanja pravniških državnih del na različnih podpodročjih civilnega prava, nadpovprečni obseg opravljenega dela povprečno med 150 in 160 odstotki glede na merila pravilnika izkazujejo, da je zelo, zelo usposobljen. Pomembno je tudi, da se kandidat zaveda specifik novega področja. Gre za osebnostno zelo zrelega kandidata, ki je pripravljen s svojo energijo še naprej vlagati v strokovni razvoj. Zato Sodni svet soglaša z oceno predsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici, da je kandidat najbolje pripravljen, da prevzame funkcijo sodnika na Okrožnem sodišču v Novi Gorici in ga zato predlagamo Državnemu zboru v izvolitev. Hvala.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo. Ni želje.

Zaključujem in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Novi Gorici izvoli Aleš Gregorič.«

Glasujemo. 10 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem 3. točko, najlepša hvala, magister Čujovič, za sodelovanje.

Sedaj pa prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – na svidenje! - UGOTOVITEV PRENEHANJA MANDATOV SODNIKOM POROTNIKOM DELOVNEGA SODIŠČA V KOPRU.

Gradivo ste prejeli v varovani predal sistem Udis. Državni zbor je 8. julija 2025 izvolil sodnike porotnike Delovnega sodišča v Kopru, izmed katerih je Državni zbor prejel tri odstopne izjave. In sicer 19. septembra 2025 Nike Vodopivec, 30. septembra pa tudi odstopni izjavi Aleša Ploja in Andraža Valiča. Skladno s prvim odstavkom 15. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih se glede prenehanja mandata sodnikov porotnikov uporabljajo določbe zakona o sodiščih. Ta v tretjem odstavku 51. člena določa, da sodniku porotniku med drugim preneha mandat, če se odpove mandatu sodnika porotnika. Skladno s petim odstavkom tega člena odpoved mandatu učinkuje 30. dan po prispetju k organu, ki je sodnika porotnika izvolil. Iz šestega odstavka nadalje izhaja, da se v tem primeru izda ugotovitvena odločba. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

Torej, Mandatno-volilna komisija se zdaj seznani z naslednjimi ugotovitvenimi sklepi. Ugotovi se, da Niki Vodopivec 19. oktobra 2025 preneha mandat sodnice porotnice Delovnega sodišča v Kopru. Nadalje ugotovi se, da Alešu Ploju 30. 10. 2025 preneha mandat sodnika porotnika Delovnega sodišča v Kopru. In še tretjič, ugotovi se, da Andražu Valiču 30. oktobra 2025 preneha mandat sodnika porotnika Delovnega sodišča v Kopru. Skladno s temi ugotovitvami se bodo sodnikom porotnikom izdale tudi ugotovitvene odločbe.

Zaključujem to točko.

Prehajamo na 4.A TOČKO DNEVNEGA REDA.

V tem okviru pa bomo obravnavali še en odstop, to pa je odstop sodnice porodnice Delovnega sodišča v Mariboru.

Gradivo ste prejeli v sistem Udis. Državni zbor je 8. oktobra 2025 prejel odstopno izjavo Sandre Kranjc, ki jo je Državni zbor 8. julija 2025 izvolil za sodnico porotnico Delovnega sodišča v Mariboru. Na podlagi 51. člena Zakona o sodiščih bomo tudi v tem primeru ugotovili prenehanje mandata in izdali ugotovitveno odločbo. Želi mogoče kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej, Mandatno-volilna komisija se seznani z naslednjim ugotovitvenim sklepom. Ugotovi se, da Sandri Kranjc 7. 11. 2025 preneha mandat sodnice porodnice Delovnega sodišča v Mariboru.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

5. TOČKA DNEVNEGA REDA - ADMINISTRATIVNE ZADEVE, v katerih bomo obravnavali vlogo poslanke za zamenjavo službenega stanovanja, in sicer vlogo poslanke z dne 25. septembra 2025 ste prejeli v varovani predal sistem Udis.

Poslanka Sara Žibrat, ki je že najemnica službenega stanovanja, podajo vlogo za zamenjavo službenega stanovanja na podlagi 9. člena in drugega odstavka 10. člena Stanovanjskega pravilnika, skladno s katerim lahko Mandatno-volilna komisija nezasedena stanovanja odda prosilcu v najem tudi med mandatom in brez objave razpisa. Poslanka izpolnjuje merila za dodelitev stanovanja iz 9. člena tega pravilnika. Želeno stanovanje je navedeno, v vlogi pa je tudi nezasedeno, zato predlagam, da njeni vlogi ugodimo. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Na podlagi prvega odstavka 8. člena v zvezi z drugim odstavkom 10. člena Stanovanjskega pravilnika, na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: "Mandatno-volilna komisija poslanki Sari Žibrat dodeli v najem službeno stanovanje Stanovanjskega sklada Državnega zbora, navedeno v vlogi z dne 25. septembra 2025 za čas do izteka mandatnega obdobja Državnega zbora 2022-2026.

Glasujemo. 13 poslank in poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko.

Zaključujem pa tudi 37. sejo Mandatno-volilne komisije.

Lep dan želim!