Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, vsi vabljeni gostje, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 17. redno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani komisije in sicer Predrag Baković in pa Felice Ziza. Na seji kot nadomestni članice oziroma člani komisije s pooblastili pa sodelujejo: poslanec Jurij Lep nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka in pa poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko Vero Granfol.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje. Naj le povem, da se današnje seje preko videopovezave udeležujejo tudi člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki jih prav tako lepo pozdravljam. Svojo udeležbo na današnji seji pa so opravičili predstavniki Zveze slovenskih organizacij in pa Bernard Sadovnik, Skupnost koroških Slovencev.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV S POROČILOM O REALIZACIJI NAČRTOVANIH DEJAVNOSTI IN SREDSTVI ZA SLOVENCE IZVEN MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2024.

Gradivo k tej točki, ki smo ga prejeli od Vlade dne 24. 7. 2025, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, prejeli ste ga pa tudi s samim sklicem.

Za uvodno predstavitev obravnavanega gradiva dajem besedo državni sekretarki na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Vesni Humar.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Poslanke in poslanci, cenjeni predstavniki Slovencev v zamejstvu in civilno družbenih organizacij tu v dvorani in cenjeni članice in člani Sveta Vlade za Slovence po svetu, ki nas spremljate preko video povezave, dragi kolegice in kolegi iz drugih ministrstev!

Moj uvod bo zelo kratek, tako da ostane več energije za razpravo in izmenjavo mnenj. Poročilo o realizaciji načrtovanih dejavnosti in o sredstvih za Slovence izven meja Republike Slovenije je naša skupna redna letna obveznost. Gradivo, ki ste ga prejeli je izčrpno.

Na tej točki se zahvaljujem tudi ostalim resorjem za pomoč in operativnost pri pripravi gradiva. Jaz bi teh nekaj svojih uvodnih minut namenila enemu, mogoče malo širšemu pogledu, glede na to, da je današnji dnevni red takšen. Kot eno mantro se mi zdi, da ponavljamo na številnih sejah tega delovnega telesa, da je eden od ključnih ciljev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v tem obdobju predvsem ta, da se Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, čim bolj aktivno, organsko in močno vtkejo v delovanje ne le urada, ampak tudi ostalih ministrstev in vladnih služb. In se mi zdi, da če na hitro preletimo eno tako primerjavo med dodeljenimi sredstvi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med letoma 2024, torej letom, ki ga obravnavamo in letom 2021, torej, ki pomeni začetek tega obdobja, mislim, da so številke kar spodbudne. Se pravi, da smo, če rečem pod črto, v letu 2021 za Slovence v zamejstvu in po svetu je Republika Slovenija namenjala 12 milijonov 819 tisoč evrov. V letu 2024 je ta skupna zadnja številka 17 milijonov 739, kar pomeni 40 odstotkov več. In še posebej se mi zdi, da je razveseljivo, da so nekateri resorji, že, če pogledamo primerjavo med letoma 2023 in 2024, še posebej pa med letoma 2021 in 2024, za nekajkrat povečali svojo podporo. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je početverilo podporo Slovencem v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za kulturo več kot potrojilo ta znesek, Ministrstvo za obrambo podvojilo.

Skratka, kaže se dejansko to, da so zneski, ki jih ministrstva Republike Slovenije namenjajo dejavnosti in Slovencem zunaj meja res vedno višji in mislim, da je to zelo, zelo, zelo pomemben podatek. Seveda tudi proračun Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nekako organsko raste, ampak, ko se odpirajo nove postavke tudi na ostalih ministrstvih, je to zelo, zelo pomemben prispevek k temu, da se dolgoročno stabilizira in poveča financiranje Slovencev zunaj meja in jaz sem prepričana, da, ko se bo obravnavalo poročilo za leto 2025 in smo že kar globoko v letu 2025, tako da je leto 2024 že tako nekako preteklost, bo v bistvu ta trend še toliko bolj izrazit, ker pričakujemo dodatno povečanje sredstev za gospodarstvo, uvedbo v bistvu že v letu 2025 popolnoma novih sredstev za zamejski šport, od Ministrstva za gospodarstvo. Gotovo se bo poznalo odpiranje razpisov Ministrstva za kulturo tudi subjektom iz zamejstva pa še kaj. Tako, da sem prepričana, da bodo te številke v letu 2025 še višje. Jaz bi se res za to razumevanje, odprtost duha in operativno sodelovanje vsem kolegicam in kolegom iz ostalih resorjev zahvalila. Seveda pa ni vse v številkah. Prav gotovo je tudi leto 2024 prineslo en zelo pomemben kakovosten napredek pri sodelovanju med matico in našimi skupnostmi v sosednjih državah in zunaj meja, kar se tudi kaže skozi številne izvedene dejavnosti in projekte, ki so v gradivu v poročilu lepo opisani. Tako, da se veselim tudi odzivov in pripomb in razmislekov naših današnjih vabljenih gostov. Hvala lepa.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev.

Preden predam besedo ostalim predstavnikom Vlade, naj preberem še eno pooblastilo, in sicer poslanka Sandra Gazinkovski nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča.

Še sedaj bi vprašala, želi kdo od ostalih predstavnikov Vlade besedo? (Ne.) Nihče ne želi v tej fazi, boste potem na razpolago, v kolikor bi se pojavila posamezna vprašanja, v redu.

Potem prehajamo, preden seveda odprem razpravo članic in članov komisije, vabim pa k besedi vse ostale vabljene na sejo. Pri tem vas seveda, kot običajno, vabljene obveščam, da lahko svoja mnenja in stališča podate le v tej fazi. Razprava, ki bo temu sledila, bo namreč namenjena le članicam in članom komisije, razen v kolikor seveda ne bi bili pozvani k dodatni obrazložitvi. Člane Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki na seji sodelujete preko video povezave pa prosim, da se k besedi javite preko kanala za sporočila ali z dvigom roke.

Kdo od vabljenih želi najprej besedo? Gospa Ksenija Dobrila, izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem članom komisije, predsednici in predstavnikom Vlade!

Jaz bom zelo kratka, jaz prinašam samo izraze zahvale s strani Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ker smo v vseh teh letih dobili izjemno veliko podpore, posluha, opore v vladi. Čisto vsak sektor, kamor smo se obrnili, nam je prisluhnil in po svojih močeh nam, nam dal pomoč, ki se potem izrazi tudi v vsej razvejani dejavnosti naše skupnosti.

Moram povedati, da je pomoč, ki jo daje Slovenija, za nas zelo dragocena, ker v Italiji, kot veste, se že nepretrgoma ne izboljšuje oblika financiranja, ker so zneski že 15 let isti. To se pravi, da so znatno nižji, kar se pozna. In zato, ker ne uspemo, da pride do preboja, da nam italijanska država financira vse tiste dejavnosti, ki so predvsem tako imenovano javnega značaja, knjižnice, delovanje na mladinskem področju, glasbeno izobraževanje, gledališče in tako naprej, pač trkamo na vrata Slovenije, kar po svoje tudi ni prav, zato apeliram ponovno, naj Slovenija zastavi ves svoj ugled, vse svoje, kako bi rekla, adute, ki jih je nabrala v vseh teh letih, ker svoje manjšine zelo vzorno ščiti, da to tudi nagovarja odločevalce v Italiji, da pač spremenijo odnos do slovenske narodne skupnosti. Kar se tiče financiranja, ker danes je govora o tem, ampak tudi kar se tiče odnosa do javne rabe slovenščine. podpore na šolskem področju, da ni pač nek gospodarski, kako bi se reklo, gospodarska težava, temveč vrednota Slovensko narodno šolstvo v Italiji, na področju skrbi za najmlajše, kajti veste, da imamo problem jasli, tako da Italija pač izpolnjuje vse tiste obveznosti do manjšine, ki bi jih morala.

Tako še enkrat zahvala vsem resorjem in računamo še naprej na vašo pomoč in podporo, ker brez matice mi v bistvu nismo, nismo nič, nismo zadosti močan politični subjekt, da bi lahko dosegli tisto, kar bi lahko po nekih naravnih poteh demokracije. Hvala.

Najlepša hvala.

Kdo od vabljenih želi naprej besedo?

Izvolite, gospa Andrea Kovač.

Lep dober dan tudi v mojem imenu in v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem in celotne slovenske skupnosti na Madžarskem, bi se rada zahvalila za vso, vsestransko pomoč, ki smo jo deležni s strani Slovenije.

Dejansko, dve krovni organizaciji pri nas po mojem izredno dobro sodelujemo. Vemo to, kaj nam lahko zagotovi oziroma zagotovi Madžarska, ampak treba je pa vedeti, da tako na šolskem področju, vse izvenšolske dejavnosti se financirajo s strani Republike Slovenije. Slovenija je tista, kateri nam je omogočila, da imamo asistente, pomočnike, slovenske učitelje v naših šolah, kar se, kar v veliki meri prispeva k uporabi jezika, da so naravni govorci med nami oziroma med učitelji in učenci. Podobno bi lahko rekla tudi za kulturno področje, saj vse kulturne skupine in kulturna dejavnost večinoma spada pod Zvezo Slovencev na Madžarskem, ki pa dejansko lahko rečemo, da je 98 procentno financirano s strani Republike Slovenije. Smo pa izredno hvaležni tudi, da smo, kjer smo govorili o štirih letih. In zdaj, če boste pogledali samo poročilo oziroma ste že pogledali, vidite tudi to, da smo iz gospodarskega programa zadnje leto smo 24, počrpali kar lep denar. To za podjetnike oziroma za razvoj podjetništva in za razvoj turizma v Porabju. Dejansko so nastale investicije ali pa okrepili so se podjetniki. To so danes vidni ljudi ali pa atrakcije po Porabju, ki prispevajo k temu, da pokrajina postane vse bolj privlačna za mlade, da mladi ostanejo, da dejansko lahko rečemo, da si lahko zagotovimo neko prihodnost za našo skupnost.

Jaz bi se posebej zahvalila v imenu naše organizacije Zveza Slovencev na Madžarskem, ker dejansko smo organizacija, ki deluje na Madžarskem kot civilna organizacija in prav s pomočjo Slovenije smo danes lahko zraven pri raznih sestankih, da nas štejejo med krovne organizacije in da, vsaj toliko, da lahko delamo in jaz sem mnenja, da to, kar je bilo narejeno v zadnjih letih, je bilo, je danes vidno, ne samo, ko pridete v pokrajino, ampak tudi takrat, ko se pogovarjate z našimi Slovenci.

Slovenci v Porabju postajajo vse bolj ponosni na to, kar so, porabski Slovenci, ki so dejansko to pridobili in zdaj delajo na tem, da to tudi predajo mlademu rodu. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa Kovač.

Naslednja ima besedo gospa Mariana Poznič. Izvolite, Mariana.

Vas pa ne slišimo, mikrofon. Še vedno vas ne slišimo. Zdaj pa je.

Čakajte, samo še, prosim, da vas…, prav…

Lep pozdrav iz Buenos Airesa in tokrat bi rada pozdravila v imenu Slovencev v Argentini, ki jih zastopamo v Svetu vlade in se zahvalila za vsa prejeta sredstva skozi vsa leta in, kako so pomembna za življenje naših skupnosti, vseh različnih, ki tukaj v teh krajih delujejo. Mislim, da tega ni potrebno posebno poudarjati, ne? In, zato, upam in želim, da se bo to tako podobno naprej nadaljevalo in seveda vsakič, vsakič boljše, vsakič bolj intenzivno, ker je to danes nujno pomembno za življenje in za obstoj vseh / nerazumljivo/

Lep pozdrav še enkrat vsem in dobro upam, da se kmalu tudi srečamo v živo. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa Poznič.

Kdo od vabljenih želi naprej besedo?

Gospod Marko Oraže, izvolite, beseda je vaša.

Ja, spoštovana gospa predsednica, člani in članice komisije, državna sekretarka in predstavniki drugih ministrstev!

Tudi s strani Narodnega sveta koroških Slovencev bi se zahvalil za vsestransko podporo Slovencem izven meja Republike Slovenije na kulturnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, znanstveno raziskovalnem in političnem povezovanju. Zahvala velja tukaj seveda predvsem uradu, s katerim zelo dobro sodelujemo in tudi javni razpis v zadnjih letih. Tudi na tem področju smo mnogo pridobili s pravočasno objavo in zelo hitrim postopanjem, kar je nam zelo v korist. Zagotavljamo pa tudi, da z denarjem, ki ga prejmemo s strani Republike Slovenije, bodisi katerekoli strani, da zelo skrbno ravnamo in je vsak evro tudi dobro naložen, to pa predvsem v tem času, ko doživljamo krajšanje s strani Republike Avstrije, je ta podpora še tem bolj pomembna.

Če govorimo tudi o kakovostnem napredku v sodelovanju, bi tu izpostavil ustanovitev koordinacij na gospodarskem, športnem in kmalu tudi kulturnem področju, kar je za nas velika pridobitev. Ne bi pa izpustil na tem mestu tudi sodelovanje med zamejskimi kmetijskimi organizacijami. In glede na dejstvo, da v Republiki Avstriji dnevno preneha s kmetovanjem devet kmetij, je izobraževanje in promocija slovenskega kmetijstva izrednega pomena, in to predvsem tudi za ohranitev kulturne krajine naših obmejnih regij. Velik pomen za zamejske Slovence ima tudi področje dvojezičnega izobraževanja. Tu velja vsem ključnim dejavnikom, Uradu in Ministrstvu za izobraževanje zahvala za finančno, pa tudi za logistično podporo. Slovenščina po družinah vedno bolj izginja in tem bolj pomembna za nas. Je tudi obstoj dobre predšolske in šolske ponudbe v slovenskem jeziku. Za to smo in smo in bomo tudi še naprej zelo hvaležni za pomoč predvsem pri prizadevanjih za zagotovitev sistemskih rešitev, ki bi zagotavljale kvalitetno delovanje dvojezičnega šolstva in predšolske vzgoje. Hvala lepa.