Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 119. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 119. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 17. oktobra 2025, s sklicem seje, in sicer o predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli; Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za potrditev dnevnega reda je glasovalo 62 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 62.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 119. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA SOLIDARNO PRIHODNOST SIMONA MALJEVCA.

Interpelacijo je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem. Za dopolnilno obrazložitev interpelacije dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja Janezu Ciglerju Kralju, izvolite.

Hvala, spoštovana podpredsednica. Minister Maljevac, državne sekretarke, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate preko medijev, dober dan.

Minister Simon Maljevac in Vlada Roberta Goloba se igra z usodo najranljivejših. Dve leti in pol časa je imel minister Maljevac svojo ekipo, da potem, ko je, lahko rečemo, brutalno razsul sprejeti in izvedljiv Zakon o dolgotrajni oskrbi, da je dve leti in pol čakal, zavlačeval, prišel z novim slabšim zakonom in da je sedaj tik pred 12. sprejel še interventni zakon. Ta interventni zakon, ki naj bi bil včeraj sprejet na Vladi in ga v Državnem zboru še vedno nimamo, je pravzaprav podpis kapitulacije ministra Simona Maljevca. To je priznanje naše teze in naše napovedi, da Zakon o dolgotrajni oskrbi ministra Maljevca in Vlade Roberta Goloba ni izvedljiv, da je slab. Da je prinesel velike zaplete pri prvem koraku, ki je bilo uvajanje oskrbovalca družinskega člana. Da je prinesel popoln fiasko pri drugem koraku, in sicer uvajanju dolgotrajne oskrbe na domu, in ki je prinesel jasno napoved, da s 1. decembrom 2025 ne bo začel veljati in se izvajati Zakon o dolgotrajni oskrbi v delu, dolgotrajne oskrbe v instituciji. Za to, da je minister Maljevac priznal ta poraz, je pravzaprav rabil dve leti in pol, dve leti in pol izgubljenega časa za to, da zdaj z interventnim zakonom še za eno leto zamika. V osnovi, vsebinsko pa predvsem pavšalizira vse vsebinske zadeve Zakona o dolgotrajni oskrbi, zato, ker pač s 1. decembrom 2025, to je zdaj že jasno, ni sposoben operativno začeti izvajati dolgotrajno oskrbo v instituciji. Dolgotrajna oskrba institucij je tretji korak uvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi. Lahko rečemo, da glede na to, da je preko 20 tisoč uporabnikov, naših babic in dedkov, v domovih, starejših v Sloveniji, je tudi eden najbolj zahtevnih.

Ker minister Maljevac in vlada Roberta Goloba do septembra letos dve leti in pol nista storili nič, smo se skupaj s kolegi iz SDS dogovorili in vložili to interpelacijo za to, da začnemo ustvarjati politični pritisk na Simona Maljevca, kajti tako uporabnice in uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe, tako izvajalci dolgotrajne oskrbe, domovi za starejše, v javni mreži, kot tudi centri za socialno delo, ki so po novem vstopne točke, so bili plat zvona.

Kaj pa je pretehtalo, kaj je bil glavni povod za to, da smo šli v vložitev interpelacije? To pa je bil precedenčni primer, kolikor se spomnim, koliko imam političnega spomina, prvič v zgodovini, je Obrtnopodjetniška zbornica Slovenije v začetku septembra pozvala ministra Maljevca k odstopu. Zakaj? Ker je nonšalantno in ignorantsko začel s 1. 7. 2025, kljub vsem pozivom, da naj tega ne stori. mrtvo hladno pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, za storitev, ki pa je ni zagotovil. Za storitev, ki je ni zagotovil in ki v veliki večini upravičenih in potencialno upravičenih za dolgotrajno oskrbo na domu, še vedno ni na voljo. Obrtniki, podjetniki, vsi, ki ustvarjajo, kmetje, so bili takoj s 1. 7. obremenjeni na polno s tem prispevkom, 1 odstotek za delodajalca, 1 odstotek za delojemalca, ker je pa podjetnik, obrtnik, kmet tudi sam sebi delodajalec, so njih obremenili z dvema odstotkoma. Da je mera polna, in to je res izzvalo ogorčenje, pa so še z odstotkom prispevka obremenili upokojence, prejemnike pokojnin. Razmere so bile take v slovenski družbi, da smo skupaj s kolegi iz opozicije morali odgovoriti na to, mi smo morali odgovoriti na to. Politično gledano bi nam bilo obojim lažje se nasloniti nazaj, opazovati vse zablode in napake Golobove koalicije, Simona Maljevca, pustiti, da zadeva gre svojo pot, da se voz raztrešči na koncu hriba, ker je ušel iz rok in čakati na volitve, politično oportuno, bi to bilo veliko lažje. Ampak ne, to ni naš način, to ni naš način, zato ker čutimo z vsemi temi najranljivejšimi, ki so potencialni in že sedanji uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe ali pa pomoči na domu, ki živijo že v domovih starejših, vseh teh, ki delajo v domovih starejših in so prizadeti ob tem, kako se z njihovim, z njihovo usodo poigrava, kako se jih ne sliši, kako se jih pravzaprav tudi žali in smeši, ko se jim obljublja veliko višje plače po tistih popravkih plač v javnem sektorju, potem pa dobijo celo manj nekateri, nekateri pa komaj enako kot doslej. Samo spomnim na primer vodje kuhinje in pomočnikov v kuhinji v Domu starejših občanov Kočevje, ki je bil obsežno medijsko predstavljen. Torej, mi smo morali s kolegi v opoziciji odgovoriti na to nevzdržno stanje in lahko vam že zdaj povem, da smo enega izmed namenov te interpelacije dosegli. Če mi ne bi šli z interpelacijo takrat. v začetku septembra se minister Maljevac in njegova ekipa, ki so očitno operativno nesposobni za uvajanje tako obsežnega, obsežne nadgradnje naše oskrbe starejših in Robert Golob ne bi zganili in mi bi bili zdaj tik pred uvedbo zakona o dolgotrajni oskrbi za institucije, za tiste, ki so v institucijah in ne bi imeli nič, nula. Tako pa je ta politični pritisk na drugi strani pritisk civilne družbe, obrtnikov, podjetnikov, gospodarstva. Spomnite se septembra, vsa največja gospodarska srečanja so bila septembra. In tiste, kolega Simon Maljevac, ki ste jih tja pošiljali, ker sami niste šli po navadi na ta srečanja ste spravili v veliko zadrego. Sam s kolegi iz Nove Slovenije, iz SDS sem bil na veliko, pravzaprav praktično smo pokrili vsa ta srečanja in tem, ki so šli v imenu Vlade tja, je bilo nerodno, nerodno. Da ne govorimo o pozivih izvajalcev. In lahko vam povem, da je bil torej en namen te interpelacije dosežen. Začeli ste migati. Robert Golob je začutil resnost stanja in tu ga moram pohvaliti, glejte, začutil je resnost stanja in kolikor se spomnim, je že konec avgusta začel delati demage control in ste vi s svojim predsednikom stranke oziroma zdaj bo sokoordinator, že sedeli pri njem na zagovoru. Potem ste na zahteve izvajalcev, torej teh, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo domov za starejše, začeli prihajati, ne vi, bolj vaš državni sekretar, na posvete o dolgotrajni oskrbi, kjer so vam zastavljali celo vrsto zelo konkretnih vprašanj, na katere v začetku niso dobivali odgovorov, potem so dobivali zelo splošne, potem pa hvala bogu, vedno bolj konkretne. Ampak ogromen del teh odgovorov je še vedno neodgovorjen ali pa zelo pavšalno, pavšalno odgovorjen. Robert Golob je organiziral najmanj dva posveta z izvajalci, z delom centrov za socialno delo in tako naprej. In rezultat, do katerega ste prišli zdaj v tem času od vložitve interpelacije in ki ste ga edinega bili sposobni dostaviti je interventni zakon, interventni zakon s katerim pravzaprav utemeljujete vložitev te interpelacije. Kajti z njim ste podpisali svojo kapitulacijo, spoštovani minister Simon Maljevac, priznali ste, da s 1. decembrom 2025 zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo zaživel. Kupili ste si še eno dodatno leto časa, predvsem za tiste stanovalke in stanovalce, ki nimajo skrbnika in ki ne morejo sami podati soglasij. Lahko pa pri interventnem zakonu kritiziram še eno dejstvo in sicer ključno je, česa ta interventni zakon, spoštovani minister Maljevac, ne vsebuje, pa bi moral. In večkrat smo vam to predlagali, tako mi v Novi Sloveniji, opozicija, izvajalci in tako naprej, stroka, zaposleni. In sicer interventno 30 odstotno povišanje plač za vse zaposlene v sektorju. To bi bil, spoštovani minister Maljevac, tudi edini upravičeni razlog najprej za sprejem interventnega zakona. In drugič, to bi bil edini upravičeni razlog, minister Maljevac, za to, da vi od 1. 7. pobirate prispevek za dolgotrajno oskrbo, za katerega ni storitve. Denar se zbira. Bog ve, kaj bo s tem denarjem; na obravnavi proračunov na različnih delovnih telesih smo videli, da je to še zelo v zraku. Slišimo, da bo šlo konec leta dobrih sto milijonov za dodatek za pomoč in postrežbo in ta denar je ogrožen. Spoštovani minister, če bi želeli upravičiti to pobiranje prispevka od 1. 7. naprej, bi bilo v vaše dobro najboljše, če bi prisluhnili vsem, ki so vas pozivali k temu, ki smo vas pozivali k temu, da povišate plače vseh zaposlenih v sektorju dolgotrajne oskrbe za 30 odstotkov, lahko interventno, začasno, med tem pa skupaj s kolegi iz Vlade uredite posebni plačni steber za zaposlene v dolgotrajni oskrbi, ki bi prinesel neko dolgoročno rešitev za kadrovsko stisko v domovih za starejše. Tega niste storili. Uvedbe in pobiranja prispevka niste zamaknili, niste ga niti spremenili v postopno uvajanje, torej skupaj z uvajanjem pravic, da bi ob tem prispevek nekako rastel do polne višine. V bistvu niste prisluhnili pravzaprav nikomur. Niste upoštevali predlogov izvajalcev, niste upoštevali predlogov centrov za socialno delo, niste upoštevali predstavnikov uporabnikov, civilne družbe, niste upoštevali konstruktivnih predlogov opozicije. Torej vaše besede o tem, kako ste vse poslušali, kako ste se pogovarjali, kako ste komunicirali, nimajo potrditve v praksi. Ta interventni zakon, s katerim si zdaj skušate reševati kožo in vtis, je pravzaprav vaš poraz in kapitulacija, minister Maljevac. Vse, kar ste noter napisali, je samo administrativno in na papirju. Starejši so še bolj zbegani, ker ne vedo, kaj naredijo, ali naj ostanejo na Zakonu o socialnem varstvu ali naj se prevedejo v Zakon o dolgotrajni oskrbi, kalkulirajo, nihče jim ne ve povedati. Če ostanejo na Zakonu o socialnem varstvu, jim ostane dodatek za pomoč in postrežbo, če gredo na Zakon o dolgotrajni oskrbi, imajo goloba na strehi, ker ne vedo, kaj bodo dobili, dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga pa poznajo in se z njim počutijo varno, pa dobivajo. Tako, da v bistvu ste naredili eno veliko zmedo. In zato govorimo o tem, da se igrate z usodo najranljivejših.

Kaj je z informacijskim sistemom, minister? Nekajkrat ste javnosti, tudi midva sva bila skupaj v številnih debatah, zagotovili: v začetku septembra pa bo. Potem ste rekli: sredi septembra bo. Sredi septembra ste rekli: konec septembra bo. Sredi oktobra ste rekli: bo. Informacijskega sistema ni. Zdaj ste prišli na Krpan. To pomeni, da imate velike težave s tem uvajanjem novega informacijskega sistema, Krpan je star informacijski sistem. Vmes pa ste celo razglasili pod pritiskom Roberta Goloba, da bi odločbe za že obstoječo pravico, ki pa še nima niti ene sklenjene storitve za dolgotrajno oskrbo na domu, da boste izdajali te odločbe ročno. Albanija uvaja umetno inteligenco v svojo državno upravo, v Sloveniji leta 2025 pa za najranljivejše uvajamo ročno izdajanje odločb. Ste tudi izmuzljivi pri navajanju, koliko odločb za dolgotrajno oskrbo na domu je že izdanih. Vlog, to vemo, je preko 4 tisoč. Izdanih pa je po vaše, že nekaj časa govorite nekaj deset odločb. Zdaj, dokazane so tri, pa še to ste prikazali kot zmago, ne vem, bitke pri Normandiji takrat, ki je obrnila drugo svetovno vojno, tri odločbe, ministrstvo, sramota. Nekaj deset odločb od 1. 7. letos so pa norčevanje, to je pa norčevanje iz ljudi. To pomeni, da imate skoraj 4 tisoč odločb, 4 tisoč vlog zaostanka, kako si potem predstavljate reševati 16 tisoč odločb tistih, ki zmorejo dati soglasje, ko bo treba, pač na vstopni točki, to bo zdaj en CSD, no, tu vas moram pohvaliti, ker to je v redu, da je en centraliziran CSD, ki se bo lahko specializiral in bo vsaj, bodo zaposleni vsaj lahko se posvetili temu. Ampak to smo vas opozarjali že tako ali tako tri leta prej, ko ste razsuvali prejšnji zakon, na katerem bi lahko veliko prej začeli graditi dolgotrajno oskrbo.

Spoštovani minister, približno 38 tisoč ljudi je v čakalni vrsti za dolgotrajno oskrbo v instituciji in v interventnem zakonu, pa tudi v izvirnem vašem zakonu, niste predvideli, kaj bo s tistimi, ki bodo zdaj med 1. decembrom 2025 in tem enoletnim prehodnim obdobjem po interventnem zakonu, kar naenkrat padli v stanje, ko bodo potrebovali namestitev v domu, recimo interventno, če je to zdaj že taka priljubljena beseda danes, interventni zakon je interventna namestitev v domu. Trdim, da niste tega uredili kot ne zvišanja plač za zaposlene v dolgotrajni oskrbi, niste tega predvideli in ljudje bodo ali zaradi čakanja na škodi umirali ali pa se bodo morali, če bo to nujno, namestiti po Zakonu o socialnem varstvu, kar pa bo pomenilo za tiste v oskrbi 5, torej tiste najbolj zahtevne, lahko tudi enkrat višjo ceno kot zdaj pred 1. decembrom 2025. Spoštovani minister, tu ste spregledali, mislim, da popolnoma te primere, ki se zgodijo vsakodnevno in se dogajajo stalno.

Minister Maljevac, če ne znate in če ne zmorete, odidite, to vam sporočamo s to interpelacijo. Razmere na področju dolgotrajne oskrbe so katastrofalne, vi pa si dovolite pobirati obvezni / znak za konec razprave/ prispevek, s katerim obremenite tudi upokojence, ki imajo že tako nizke pokojnine, in pehate ljudi čez rob tveganja revščine. Najbolj obremenili pa ste obrtnike, podjetnike in kmete. To znate, ampak dolžni ste pa na drugi strani poskrbeti za najranljivejše, za naše babice in dedke in zaradi tega danes pričakujemo, da boste že sami sprejeli politično odgovornost, če ste že podpisali / znak za konec razprave/ svojo kapitulacijo s tem, da ste priznali s sprejemom interventnega zakona, ki je slab, da s 1. decembrom 2025 Zakon o dolgotrajni oskrbi ministra Maljevca in vlade Roberta Goloba ne bo izvedljiv.

Hvala lepa.

Za dopolnilno obrazložitev interpelacije dajem najprej besedo, torej dajem besedo še predstavnici predlagatelja, Alenki Helbl, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni ministri, predstavniki Vlade, lep pozdrav tudi vsem mladim gostom na balkonu!

Naj že kar najprej v samem uvodu povem, da očitki, navedeni v interpelaciji, niso napad na javno in dostopno dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko, kot ste, gospod minister, večkrat v javnosti in tudi v odgovoru na interpelacijo zapisali oziroma povedali, ampak so v tej interpelaciji zapisana in očitana vaša dejanja, bolje rečeno, nedejanja, vaša neoperativnost. Na zaslišanju januarja 2023 je minister Maljevac pred matičnim odborom povedal oziroma predstavil svoj načrt z besedami:

"z ustanovitvijo ministrstva je vlada dala jasno sporočilo, da v ospredje svojih politik postavlja tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene. Stanovanjsko vprašanje je eno najbolj perečih problemov mladih, ki se ne zmorejo osamosvojiti. Starejši v naši družbi spadajo med najranljivejše. Oni so tisti, ki so gradili našo državo, zato je še kako pomembno, da jim kot družba zagotovimo dostojno starost. Torej, če želimo zgraditi solidarno družbo, prijazno do ljudi vseh generacij, moramo vzpostaviti močno in splošno dostopno javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, politiko, ki stanovanje razume kot dom in ne kot tržno blago, ter smernice za razvoj demokracije na delovnem mestu, ki lahko edina kroji naše gospodarstvo po meri delavca, skupnosti in ne kapitala". Minister Maljevac je torej že dve leti in pol pristojen za dve ključni področji, dolgotrajno oskrbo in stanovanja, ampak obe področji sta v popolnem razsulu. Spoštovani minister, imeli ste, kot sami radi rečete, zgodovinsko priložnost urediti dolgotrajno oskrbo, pa ste ustvarili samo zmedo, kaos. Izvajanje zakona iz časa vlade Janeza Janše ste zamaknili za najmanj eno leto in starejše v domovih za starejše s tem prikrajšali za okrog 20 tisoč evrov. S svojim neznanjem in zgolj leporečenjem ste zdaj pokazali, da niti svojega lastnega zakona ne zmorete izvajati in zdaj, tik pred zdajci rokohitrsko sprejemate odločitve. Plačujemo prispevek, pravic ni - pobirate zdaj, obljubljate za jutri. Informacijskega sistema ni, odločb ni oziroma jih vsak dan kakorkoli štejete na prste ene roke. Pravic ni, ni dovolj kadra, ni domov in ni storitev. Je pa denar v blagajni. To ni solidarnost, to je dolgotrajna manipulacija na zalogo. Minister Maljevac, ukvarjate se s političnim marketingom, ljudje pa vsak mesec plačujejo račun za vašo nesposobnost. S tem jim jemljete dostojanstvo, kar je seveda zavržno dejanje. Mladim jemljete prihodnost in jih silite v draga državna najemna stanovanja. Režete trakove stanovanj, ki so jih zgradile prejšnje vlade, vi pa niste pripravili ničesar novega. Kar vam je javno in korektno povedal tudi župan Lendave, ko ste se pojavili na gradbišču in v objavi na enem od socialnih omrežij zapisali: v Lendavi raste 40 javnih najemnih stanovanj. In veste, kaj je vaš največji gradbeni projekt? Gradnja iluzij. Na papirju imate tisoč stanovanj, v realnosti pa nič. Mladim ste zaprli vrata do lastnega doma, odpirate jim pa vrata v odvisnost od države. In, minister, na področju, kjer bi morali pokazati največ solidarnosti, torej od mladih do starejših, ste pokazali največjo nesposobnost. Kot beremo v medijih, je bila zoper vas podana tudi kazenska ovadba, v kateri vam očitajo zlorabo uradnega položaja in poslovno goljufijo. Tako ste se znašli v kazenskem postopku, za današnjo interpelacijo pa boste tudi politično odgovarjali.

Kaj vam torej očitamo v interpelaciji? Očitamo vam kršitev načel učinkovitosti in gospodarnosti pri izvrševanju proračuna. Očitamo vam storitev kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Očitamo vam opustitev dolžnega ravnanja na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike, zaradi česar je prišlo do nezaupanja v državne institucije in v funkcijo ministra za solidarno prihodnost. Poglejmo podrobneje. Prvič, dolgotrajna oskrba v petih točkah. Pobirate, ne dajete. Od 1. julija pobirate 1 procent zaposlenim, 1 procent delodajalcem, 1 procent upokojencem, samozaposlenim pa celo 2 procenta. Zdravstvena zavarovalnica je v štirih mesecih nabrala že več kot 160 milijonov evrov - ljudje nimajo še ničesar. Sistem ne deluje. Informacijskega sistema ni, odločb ni. CSD-ji vas opozarjajo, da sploh ne morejo izvajati zakona. Sam minister pa priznava, ne vem kolikič je že predstavil torej vzpostavitev informacijskega sistema, menda zdaj do konca leta. Zamude in kaos so tretje področje. Pravice na domu bi morale veljati 1. julija, pa ne, pravice v institucijah bi morale steči 1. decembra, pa vsi vemo, da bodo spet zamude. V zadnjem mesecu imate neverjetne ideje z začasnimi rešitvami, ki pa povzročajo še več zmede in kaosa med državljani. Visoki dodatki zase, prazne roke za ljudi. Na ministrstvu ste si namreč izplačevali visoke dodatke in nagrade, ljudem pa razlagate, da morajo potrpeti, ker sistem, to so besede državnega sekretarja septembrske seje matičnega odbora, ker sistem še ni dokončan in se razvija in jasno je, da ne morejo vsi prejeti storitev že kar s 1. julijem. To so besede državnega sekretarja. Torej, vaš rezultat na področju dolgotrajne oskrbe, denar se pobira, pravic ni, sistem je plačan, informacijskega sistema ni, dolgotrajna oskrba obljubljena, ljudje so brez nje, za promocijo dolgotrajne oskrbe, ki bi se sicer že morala izvajati, pa boste zapravili 190000 evrov davkoplačevalskega denarja.

Stanovanja v petih točkah. Stanovanjska politika je porazna. Tudi na področju stanovanjske politike se hvalite z rekordnim številom stanovanj, pa jih ni. Ljudi silite v javna najemna stanovanja. Obljube so brez temeljev. Ob začetku mandata ste obljubljali 30000 pa 20000, pa saj ne vemo pri kolikih številkah ste se ustavili, zdaj smo že našteli 3000, ampak nihče več ne verjame. Slovenija nima veljavne stanovanjske politike in vi pa govorite o stanovanjih na papirju. Režete trakove preteklosti. Mladim jemljete prihodnost in namesto rešitev ponujate davke. Vaša politika je torej, spoštovani minister, politika praznih fraz, praznih besed, so pa novi davki in birokratske ovire.

Spoštovani minister! Očitki so jasni, so argumentirani, predvsem pa so odraz dejanskega stanja, ki ga najbolj občutijo naši državljani. In vse, kar boste v nadaljevanju naštevali kot opravljanje dejavnosti, vključno z včeraj predstavljenim interventnim zakonom, ki ga pa poslanci še ne poznamo, so rezultat ljudi, tistih ljudi, odgovornih za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše ali dolgotrajno oskrbo na domu z ekipami sočutnih, odgovornih in operativnih sodelavcev. In hvala bogu zanje, da smo prišli tako daleč. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odgovor ministra za solidarno prihodnost ste na interpelacijo ste prejeli 6. oktobra 2025.

Zdaj, besedo dajem ministru za solidarno prihodnost, Simonu Maljevcu za obrazložitev tega svojega pisnega odgovora. Minister, izvoli.

Spoštovane poslanke in poslanci, ministri, državne sekretarke, državni sekretarji, gledalke in gledalci. Prebivalke in prebivalci Slovenije smo bili v zadnjih 30 letih pogosto priča brezglavim razprodajam javnih sistemov in s tem razkroju socialne države, h kateri smo se zavezali že v Ustavi Republike Slovenije. Politika je za drobiž prodajala javna podjetja in nas s tem obsodila na globoko socialno krizo. Iz tistega, kar bi moralo biti osnovna človekova pravica, je ustvarjala investicijske priložnosti za najbogatejše. In politika je na plečih najbolj ranljivih, tistih, ki za normalno življenje potrebujejo sistem socialnega varstva, iskala priložnosti za posel. Varnost in skrb za življenja ljudi je prepuščala tekmovalnosti prostega trga. Danes smo na točki, ko je priti do lastnega doma nepredstavljivo poslanstvo, ko so ideje, da delavke in delavci soodločajo o svojih delovnih pogojih in podjetju zasmehovane in ko morajo za plačilo položnic za oskrbo v domovih starejših denar zbirati cele družine, ne samo otroci, pogosto tudi vnuki in včasih oziroma vedno pogosteje tudi občinski proračuni. Če bi trg in kapital te preživetvene težave želel odpraviti, bi jih odpravil že zdavnaj, a jih ni, ker na plečih teh težav kuje dobičke. Te težave le poglablja, ker v stiskah ljudi ustvarja dobičke. A tisto, kar je najbolj zavržno, pri tem razkrajanju socialne države, je dejstvo, da vse to počne ob pomoči politike. Tiste politike, ki je vendarle zavezana ustavi, ki je zavezana zagotavljati socialno državo za vse, ne glede, ne samo za tiste, z globoko denarnico. Bratenju politike in kapitalskega zaslužkarstva na plečih delovnih ljudi ne bi bilo konca, če ne bi aktualna vlada januarja leta 2023 vzpostavila ministrstva za solidarno prihodnost. In sicer kot nujen korektiv na poti k osnovnemu dostojanstvu ljudi si je ministrstvo zadalo odpravljanje najbolj perečih socialnih težav, kar vključuje vzpostavljanje splošno dostopne dolgotrajne oskrbe, začetek obsežne gradnje javnih najemnih stanovanj ter omogočanje delavkam in delavcem, da sodelujejo v opravljanju delovnih pogojev in pravični delitvi dobička, ki ga ustvarjajo na svojih delovnih mestih. Gre za najbolj odločen odmik od ustaljenega prepleta kapitala in politike. Zato je razumljivo, da tovrstno kratenje reda zmoti desno politiko tega najbolj glasnega advokata zasebnega kapitala. Razumljivo je, da zmoti politiko, ki človeka postavlja na drugo mesto. Današnjo interpelacijo berem na ta način, gre za predlagateljevo iskanje izgovorov in izmišljanje domnevnih argumentov, zakaj je zasebni trg boljši od javne storitve. Današnja interpelacija je iskanje izgovorov in opravičevanje ne dela v preteklosti. Opravičevanje tega, da preteklim 13 vladam, 33 ministrom in 18 poskusom vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe ni uspelo vzpostaviti niti vstopnih točk. In gre za iskanje izgovorov in izmišljevanje argumentov, zakaj so stanovanja boljša kot investicijsko blago najbogatejših in ne kot dom za recimo mlade družine. Interpelacijo razumem predvsem kot predlagateljevo kamuflažo pred dejstvom, da so sami imeli skozi vsa leta od osamosvojitve Slovenije do danes v rokah vse priložnosti in vse vzvode, škarje in platno za urejanje stvari pa glede tega v resnici niso storili skoraj ničesar. In zdaj krivca išče v edini ekipi v zgodovini države, ki dokazuje, da je sprememba na tem področju mogoča, da potrebe slehernega človeka, tudi malega človeka, lahko in morajo biti v središču politike.

Spoštovane državljanke in državljani, današnja razprava bo razprava o kapitalu proti človeku oziroma o tem, kdo v naši družbi zares šteje. V resnici bo to razprava o tem, ali nam je kot skupnosti resnično mar za naše najstarejše, za mlade, za delavke in delavce. Pa tudi o tem, ali so naše besede o solidarnosti in skrbi za drugega resnične ali pa ostajajo le prazni slogani, namenjeni nabiranju političnih točk. Gre za vprašanje, ali so to besede, prevajajo v dejanja, v resnično skrb za sočloveka, ne glede na to, ali si tako skrb lahko plača ali ne. Današnja interpelacija ne bo razprava za dobro ljudi, ampak bo to obrambna linija kapitala zasebnih podjetij, domnevno strokovno zavitih političnih parol in zaslužkov na plečih ljudi v stiski? Žal moramo v njej sodelovati, čeprav bi ta dan lahko dejansko namenili delo v dobro za vse nas. Ta interpelacija ni napad na ministra, je napad na idejo, da lahko vsi živimo dostojno, je napad na človeka, ki ne zmore sam, in na skupnost, ki mu želi stati ob strani. Naloga predstavnika Vlade je, da se do očitkov opredeli. Moj hiter odziv je seveda sicer sila enostaven. Vsi naši predhodniki so rešitve polagali v naročje trga in zasebnih zaslužkov, področje je zarjavelo, ljudje so izviseli, 30 let praznine je za seboj pustilo razvalino. Zdaj se prvič sistematično lotevamo reševanja področij oprijemljivo, zagotovljenim obsežnim financiranjem in strateškim načrtovanjem za naprej. Če kdo, si interpelacijo zaradi neučinkovitosti, negospodarnosti in nevestnega dela zasluži 33 mojih predhodnikov. Med njimi tudi predlagatelj. A dovolite mi, da si vzamem čas in svojo ugotovitev vendarle utemeljim z analizo očitkov, ki jih predlagatelji naštevajo v sklicu prihajajoče razprave. Najprej o dolgotrajni oskrbi. O vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe kot enega temeljnih socialnih stebrov slovenske družbe ključni deležniki razpravljajo že vsaj 30 let. Kot sem že rekel, 33 ministrov, 18 poskusov zakonov. Mnoge evropske države so že pred leti sprejele posebne zakone in druge sistemske ukrepe na tem področju, danes pa se praktično vse sooča z vprašanjem, kako vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se je Vlada Republike Slovenije omenjenega področja po številnih letih pripravljanja lotila s celovito reformo, ki vključuje tudi nove vire financiranja, saj kot država za dolgotrajno oskrbo trenutno namenjamo podpovprečen delež bruto domačega proizvoda v primerjavi z evropskim povprečjem, z vzpostavitvijo prispevka pa zagotavljamo tudi bolj solidarno porazdelitev bremena. Dolgotrajna oskrba je predvsem, čeprav ne izključno, izziv za eno najranljivejših družbenih skupin, a hkrati enako tudi za vse njihove svojce. Starejši prebivalci in prebivalke Slovenije so v povprečju v slabšem socialnem položaju kot splošna populacija in to potrjuje večina kazalnikov življenjske ravni. Dolgotrajno oskrbo torej potrebujemo, vsaj glede tega verjamem, da se čisto vsi tu strinjamo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je po dolgih letih, ko je dolgotrajna oskrba ostala zgolj zapisana v strateških dokumentih in se je prenašala med različnimi resorji brez konkretnih rezultatov pričela z njeno dejansko vzpostavitvijo kot novega stebra socialne varnosti. Od začetka mandata je pripravilo nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Ki smo ga dopolnili z novelama za izboljšanje izvedljivosti in dostopnosti sistema, hkrati smo sprejeli 17 izvedbenih pravilnikov. S tem so bili odpravljeni ključni izzivi financiranja. In organizacije izvajanja dolgotrajne oskrbe ter zagotovljen boljši finančni dostop do storitev za uporabnike in uporabnice. Poleg tega je bil sprejet poseben kadrovski zakon, s katerim je ministrstvo zagotovilo stabilizacijo kadrovskih razmer in izboljšalo pogoje dela. Zakon o dolgotrajni oskrbi s storitvami torej prinaša številne prednosti. Posameznikom omogoča, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, ohranijo socialne mreže in samostojnost ter se tudi izognejo prezgodnji institucionalizaciji in to zagotovo pomembno prispeva k njihovi kakovosti življenja. Z zakonom se bistveno okrepijo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, zakon dodatno sistemsko sofinancira storitve e oskrbe in uvaja nove programe za krepitev in ohranjanje samostojnosti v skupnosti. Dolgotrajno oskrbo torej primarno vzpostavlja na domu. Ker pa v določenih situacijah vendarle potrebujemo tudi oskrbo v instituciji, dolgotrajna oskrba ureja tudi ta del sistema. Z uvedbo novega prispevka se krepi finančna dostopnost storitev. Prvič v zgodovini Slovenije je vzpostavljen stabilen in predvidljiv sistem financiranja, s katerim kot družba kolektivno skrbimo za najranljivejše. To je za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in sicer z obveznim zavarovanjem. Dolgotrajna oskrba tako postaja dostopna, cenejša, pravičnejša in dolgoročno tudi bolj vzdržna. Ob tem poudarjam, da se bo s 1. 12. 2025 močno izboljšal finančni dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji, storitve v instituciji v obsegu priznanje kategorije bodo financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Uporabniki bodo od 1. 12. naprej plačevali le stroške nastanitve in prehrane, pri čemer je uvedena tudi kapica za standardno nastanitev, tu imam v mislih dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice in sicer višina plačila ne bo smela preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine, ki trenutno znaša 781 evrov in 94 centov. Ta sprememba bo marsikomu pomembno olajšala vsakdanje življenje. In je eden od ključnih korakov k temu, da to, kar imamo zapisano v Ustavi, da smo socialna država, tudi v resnici izvajamo.

V interpelaciji predlagatelj očitka, očita tudi zamik začetka izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, kot posledico sprejetja novega zakona. Najprej naj vnovič pojasnim, da dolgotrajna oskrba ne zamuja eno leto, ne zamuja nekaj mesecev, ampak zamuja dejansko 30 let. In da so imeli predlagatelji interpelacije sami več priložnosti kot člani vlade in sam, da to zamudo prekinejo, zdaj očitajo edini ekipi, ki je stvar pognala, da bi morala to storiti prej.

Poglejmo podrobneje. Neizvedljivi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je pomanjkljivo urejal nekatera ključna področja. Predvsem pa ni vzpostavil stabilnega in dolgoročnega vira financiranja za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Določal je, da pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov, prispevno stopnjo ter zavezance določi posebni zakon, ki je bil predviden šele za kasnejša leta. Torej, če vam prevedem v preproste besede. Ta zakon ni bil čisto nič drugega kot samo nova oblika zavlačevanja. V bistvu ste državljankam in državljanom sporočali, tole so storitve, ne vemo pa, kdo jih bo plačal. Sam ocenjujem, da je bil načrt vedno v zgodbo priklicati trg kot odrešitelja in tako bi bila socialna država malce manj socialna za tiste, ki bi lahko bolj široko odprli svojo denarnico.

Na srečo smo že julija 2023, le pol leta po vzpostavitvi ministrstva, sprejeli nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se je začetek izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana prestavil na 1. januar 2024. Zamik je bil ključen, saj je šele nov zakon omogočil stabilno financiranje in s tem vzpostavil pogoje za dejansko izvedljivost reforme. Kot večkrat rečem, dolgotrajna oskrba živi, zato dajmo prelistati dejansko stanje na terenu, onstran nekih političnih ocen. Ministrstvo je v tem kratkem času opravilo izdaten del dela. Zelo pomemben člen v verigi zagotavljanja dolgotrajne oskrbe so vstopne točke. Te predstavljajo nov koncept v sistemu dolgotrajne oskrbe, hkrati pa tudi nove zaposlitve. Vzpostavili smo 16 novih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo. Vstopne točke niso le administrativni organ, ampak ljudem omogočajo podporo, usmerjanje in svetovanje. V obdobju od decembra leta 2023 je bilo na vstopnih točkah skupaj zaposlenih že 90 svetovalk za dolgotrajno oskrbo in 21 administrativnih delavk in delavcev, kar pomeni, da je bilo že realiziranih 111 zaposlitev od načrtovanih 128, vse to s pripadajočimi usposabljanji in izobraževanji. S 1. januarjem 2024 je začela veljati prva pravica dolgotrajne oskrbe, pravica do oskrbovalca družinskega člana. Uvedba oskrbovalca družinskega člana je pomemben dosežek te Vlade, saj prvič priznava in vrednoti delo, ki je bilo doslej nevidno in neplačano in ga najpogosteje opravljajo ženske. Omogoča, da ljudje, ki potrebujejo pomoč, ostanejo doma. Do danes je v ta sistem vključenih že več kot 2 tisoč oskrbovancev in oskrbovalk, število pa vsak mesec narašča. Ob pozivu upokojencev, da to omogoči tudi njim, je Vlada pripravila razširitev pravice in v ta sistem vključila tudi upokojenke in upokojence. Poleg tega je v jasni vzpostavitvi sistem dolgotrajne oskrbe tudi na domu in v instituciji.

Ministrstvo za solidarno prihodnost na tej točki odločno zavrača očitek, da so bile izračunane cene storitev dolgotrajne oskrbe prenizke. Cene so bile oblikovane v sodelovanju z izvajalci, na podlagi njihovih realnih stroškov dela in organizacije. 18. junija letos so bile tudi ustrezno prilagojene glede na njihove povratne informacije. Sistem je torej finančno stabilen. Na ločenem računu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje se bo v letošnjem letu zbralo 255 milijonov evrov, od tega jih bo v letu, v letošnjem letu porabljenih 171, preostalih 84 milijonov pa bo namenjenih za nadaljnji razvoj in financiranje storitev dolgotrajne oskrbe.

Predlagatelji v svoji organizirani skrbi za ustvarjanje panike na področju dolgotrajne oskrbe, kar mislim, da, mimogrede, veliko pove o njih, govorijo tudi o domnevnih težavah pri privedbah stanovalcev v institucionalnem varstvu. To smo slišali tudi danes. A vse to je ustvarjanje panike na zalogo in kakopak verjetno z mislijo za poceni politične točke. V preteklem mesecu je bila ustanovljena posebna delovna skupina za prevedbo, ki jo vodim kot minister sam, člani skupine, ki so ključni deležniki pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe v instituciji, pa so s svojim znanjem prispevali k iskanju najboljših rešitev in optimizaciji postopkov. In rezultat dela te skupine je zakonska ureditev, ki jo je Vlada potrdila. včeraj. Ta bo pri prevedbi bistveno olajšala birokratske postopke tako na vstopnih točkah kot tudi na centrih za socialno delo in uporabnikom omogočila karseda gladek in enostaven prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Naj bom tu jasen: o nobenem zamiku ne govorimo. 1. 12., z mesecem decembrom bodo osebe, ki bodo podale soglasje, vključene v sistem dolgotrajne oskrbe. Kaj naj ljudje naredijo? Tudi cene si lahko ogledajo. Na naši spletni strani imamo dosegljiv tudi kalkulator, kjer si lahko sami izračunajo, koliko bodo plačevali. Če za to potrebujejo še kakšne dodatne informacije, pa se lahko vedno obrnejo tudi na številko 114.

Tudi očitek o nedelujočem informacijskem sistemu ne zdrži. V javnosti se je znova in znova pojavlja interpretacija, da gre za ročno izdajanje odločb, kar je dejansko čisto zavajanje. Centri za socialno delo odločbe o pravicah trenutno izdajajo v njih dobro poznanem informacijskem sistemu Krpan. Ja, v ta sistem mora vnesti nekaj podatkov. Ni pa to, da na roke pišejo odločbe. Tudi odločb je bilo izdanih že več kot 500.

Še kdaj smo v tem mandatu konkretno zagrizli tudi v kadrovske izzive v socialno varstvenih zavodih. Direktorji nekaterih zavodov po dolgem času lahko poročajo, da s kadrom nimajo težav. Seveda pa ne sadimo rožic. Celotna Evropa se sooča s tem problemom in Slovenija ni izjema. Kontinuirano delo na tem področju je zato nujno in to tudi izvajamo. Na področju dolgotrajne oskrbe poteka dodatno zaposlovanje in uvajanje novih delovnih mest za obdobje 2024-2026 Vlada izvaja osem ukrepov za izboljšanje kadrovskih razmer, ki so vredni skoraj deset milijonov evrov. Ampak vseeno, kot sem rekel, to področje zahteva neprestano spremljanje in uravnavanje. Velika odgovornost in uspeh sta odvisna tudi od angažmaja vodstva zavodov. Omenjeni ukrepi so pomembni. Vsekakor pa bomo na tem področju morali ves čas delati vsi. Mi in tisti, ki pridejo za nami.

Posebno poglavje našega dela za javno in dostopno dolgotrajno oskrbo predstavljajo rekordne investicije v domovih starejših. Nikoli doslej ni bilo hkrati v teku toliko projektov. V 3 letih smo za investicije v domove starejših, varstveno delovne centre in centre za usposabljanje in ostale zavode namenili 250 milijonov evrov. V tem času smo že zaključili 95 projektov, trenutno jih izvajamo 43, v razvoju pa je še preko 40 projektov. Gre za prelomno obdobje modernizacije, prenove in gradnje novih kapacitet, s katerim ljudem zagotavljamo dostojne pogoje za bivanje in delo. Pretekla Vlada, v kateri so prav ta resor pokrivali današnji kritiki in predlagatelji, je za ta namen namenila šest milijonov evrov iz proračuna... /oglašanje iz klopi/ Naša ekipa pa samo iz proračuna...

Kolega, prosim, da se ne oglašate...

...81. Ostalo smo uspešno počrpali iz evropskih sredstev.

Zdaj pa k drugemu pomembnemu področju, stanovanjska politika. Odnos do področja javnih stanovanj je bil predolgo mačehovski. Zelo zgovoren je na primer podatek, da je politika med letoma 2015 in 2022 iz državnega proračuna za stanovanjsko gradnjo namenila zgolj 13,8 milijona evrov. Ministrstvo za solidarno prihodnost je uspelo narediti pomemben premik. V zadnjih dveh letih je za stanovanjsko področje vlada zagotovila 151 milijonov evrov, kar je desetkrat več kot prejšnja vlada ter vzpostavila stabilne finančne temelje za trajno povečanje javnega najemnega fonda in razvoja celotne stanovanjske politike. Naslednje leto bomo dodali še sto milijonov evrov. Gre torej za velik preskok v primerjavi s prejšnjo vlado in z vladami pred tem. Poleg tega sta vlada in ministrstvo s pripravo zakonodaje postavila finančne temelje, ki bodo sistemsko zmanjševali pomanjkanje javnih najemnih stanovanj. Ravno predvidljivost in stabilnost vlaganj sta ključnega pomena za razvoj sektorja in kontinuirane gradnje javnih najemnih stanovanj. V obdobju 2022-2025 je bilo zgrajenih več kot 2000 javnih najemnih stanovanj. Dodatnih 545 je v gradnji ali z izbranim izvajalcem. Za 692 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. 1338 jih je v postopku pridobivanja dovoljenja, tisoč pa v pripravi. Gre torej za največji zagon gradnje v zadnjih dveh desetletjih. Kot rečeno, med letoma 2023 in 2025 je za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenjenih 151 milijonov evrov, v proračunu za leto 2026 pa še dodatnih sto. Nov zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj pa med letoma 2025 in 2034 zagotavlja sto milijonov evrov letno, skupno torej milijardo evrov. Poleg tega zakon uvaja ugoden posojilni mehanizem preko SID banke, vključuje dodatne vire iz evropskih skladov in mehanizmov načrta za okrevanje in odpornost. Skupaj bo torej ta vlada do leta 2026 namenila 350 milijonov evrov. Ta vlada je prvič po desetletjih zagotovila stabilno, dolgoročno in predvidljivo financiranje stanovanjske politike, ki omogoča načrtno in obsežno gradnjo javnih najemnih stanovanj po vsej državi. Z novelo stanovanjskega zakona smo izboljšali delovanje sistema javnih najemnih stanovanj in tudi uvedli pravičnejši, vzdržnejši in spodbudnejši okvir za njihovo širitev. Spremembe prinašajo učinkovite razpise, prenovljen sistem najemnin in razbremenitev občin, hkrati pa zagotavlja tudi več sredstev in več dostopnih stanovanj za ljudi. Glavno vodilo pri prenovi stanovanjskega zakona je bilo, da javna najemna stanovanja ne bodo več razumljena kot breme, ampak kot temelj za razvoj družbe in gospodarstva.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovane gledalke in gledalci, v predlogu interpelacije zoper moje delo mi je bila očitana kršitev načel učinkovitosti in gospodarnosti pri izvrševanju proračuna, celo sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in opustitev dolžnega ravnanja. Vlada Republike Slovenije in ministrstvo sta po dolgih letih začela z dejanskim vzpostavljanjem sistema dolgotrajne oskrbe. Res smo zakorakali k stanovanjski politiki in za njeno izvajanje zagotovili tudi obsežna in dolgoročna finančna sredstva. Vlada je v svojem odzivu predlog interpelacije o našem delu in odgovornosti že označila kot neutemeljen in ga v celoti zavrgla. Sam pa bi za konec vseeno delil še en razmislek.

Že v antični Grčiji so nekateri govorili, da je umetnost politike ohranjanje statusa quo. A prava politika, politika odgovornosti, poguma in vizije ni varovanje obstoječega, temveč ustvarjanja boljšega. Gre za sprejemanje odločitev, ki ljudem prinašajo koristi, ki izboljšajo življenjske pogoje in vračajo dostojanstvo tistim, ki so ga bili prikrajšani. In ravno to ta Vlada in ministrstvo počne.

Najlepša hvala. Preden bomo prešli na predstavitev stališč poslanskih skupin, bi prosila predlagatelja, da se v bodoče ne oglaša medtem ko govori minister, kajti tudi minister vas je mirno poslušal in vam ni upadel v besedo. Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, minister Maljevac, kolegice in kolegi. Cilji in naloge, ki sta si jih ob prevzemu ministrstva zastavila minister Maljevac in njegova ekipa, zagotovo niso bili preprosti. To še posebej velja za dokončno vzpostavitev popolnoma novega stebra socialne zaščite, sistema dolgotrajne oskrbe, na katerega smo čakali več kot 20 let ter za ponovni zagon stanovanjske politike, ki je bila zapostavljena več kot tri desetletja. Z ustanovitvijo posebnega ministrstva v skladu z željami ene od koalicijskih partneric in z združitvijo teh politik pod eno ministrstvo smo se strinjali tudi Socialni demokrati. Tudi mi smo bili namreč na začetku mandata mnenja, da je prav ta tema dvema področjema potrebno nameniti absolutno prednost ter za njuno uspešno uresničitev zagotoviti čim več virov in podpore. Na vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe smo čakali več kot 20 let. Z njim smo dokončno oblikovali nov samostojen steber socialnega varstva in socialnega zavarovanja, ki ima tudi lasten sistemski vir financiranja. Ta sistem bo omogočil dostojno nego in oskrbo starejših ljudi ter vseh drugih, ki bodo potrebovali pomoč druge osebe. Na prenovljeno stanovanjsko politiko smo čakali še dlje časa, saj so, saj so to področje dolga leta zanemarjale prav vse dosedanje vlade. Posledica tega je, da se danes v Sloveniji soočamo s hudo stanovanjsko krizo, ki vse bolj negativno vpliva na kakovost življenja ljudi, predvsem mladih. Številni si brez velike zadolžitve ali pomoči staršev svojega stanovanja preprosto ne morejo več privoščiti. Kritično stanje na trgu nepremičnin je neposredna posledica dolgoletne pasivnosti države in skoraj popolnega prepuščanja stanovanjske politike tržnim mehanizmom. Socialni demokrati smo v vseh fazah priprave in sprejemanja zakonodaje na vseh področjih, ki jih pokriva Ministrstvo za solidarno prihodnost aktivno sodelovali. Kadar smo ocenili, da je to potrebno, smo podali svoje komentarje in predloge za spremembo zakonov in tudi opozorili na morebitne potencialne težave. V ustreznost kompetenc ministra in njegove ekipe smo verjeli tudi takrat, ko je bilo treba v zelo kratkem času z dvema novelama popraviti Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela aktualna koalicija. V skladu z našo vlogo odgovornega koalicijskega partnerja smo dosledno opozarjali na pomen temeljite priprave ter premišljenega razmisleka o vseh morebitnih zapletih in težavah, ki bi se lahko pojavile pri implementaciji zakonov.

Na obeh področjih. Pri izvajanju reforme dolgotrajne oskrbe smo Socialni demokrati večkrat opozorili na izredno pomanjkanje kadrov na centrih za socialno delo, ki so po novem prevzeli vlogo vstopnih točk na mesto Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ob tem smo posebej poudarili, da izvajanje novih nalog s področja dolgotrajne oskrbe ne sme iti na račun kakovosti in obsega izvajanja že obstoječih nalog centrov za socialno delo. Ministra in njegovo ekipo smo ves čas tudi opozarjali k pravočasni pripravi informacijskega sistema ter sprejem vseh potrebnih podzakonskih aktov. Še posebej zaradi izjemno kratkih rokov za njihovo implementacijo. Hkrati pa smo opozarjali tudi na nujnost sistemskih rešitev za kadrovsko krizo pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, Brez katerih uspešna izvedba reforme ne bo mogoča. Poleg tega smo se zavzemali, da bi lahko v sistem dolgotrajne oskrbe kot oskrbovalci družinskega člana bili vključeni tudi upokojenci, ki so že doslej v veliki meri skrbeli in negovali svoje ostarele svojce. Podobno smo ravnali tudi pri usklajevanju in sprejemanju zakonodaje s področja stanovanjske politike. Poudarjali smo, da bo za pospešitev gradnje večjega števila novih najemnih stanovanj nujno zagotoviti tudi nepovratna sredstva za občinske stanovanjske sklade. hkrati pa omogočiti dovolj velik obseg ustreznih stavbnih zemljišč. Prav tako smo opozarjali na potrebo po poenostavitvi postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in pripravo prostorskih načrtov. Po vseh teh dolgotrajnih usklajevanjih, sprejemanju in popravljanju zakonodaje smo končno prišli do točke, ko se je ta začela izvajati tudi v praksi. Da bodo pri tem nastali določeni zapleti in težave, je bilo mogoče pričakovati, saj gre za obsežno reformo, ki posega v številne obstoječe strukture. Glede na izjemno veliko zanimanje javnosti ter na dejanske potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe in po dostopnih stanovanjih je razumljivo, da med ljudmi narašča skrb, ali bodo res sprejeli tisto, kar jim je bilo ob sprejemanju zakonodaje na teh dveh področjih tudi obljubljeno. Če ta pričakovanja ne bodo izpolnjena, bodo razočaranje med ljudmi zagotovo veliko. Najbolj prizadeti bodo starejši, ki so vse življenje trdo delali, zdaj pa bi ostali brez ustrezne pomoči druge osebe, ko jo bodo potrebovali. Razočarani bodo tudi njihovi svojci, ki bodo kljub plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo še vedno v veliki meri sami prevzemali skrb za ostarele družinske člane, čeprav so pričakovali, da jih bo novi sistem pri tem bistveno razbremenil. In nenazadnje, razočarani bodo tudi mladi ter mlade družine, ki si zaradi visokih cen nepremičnin nakupa lastnega stanovanja le težko privoščijo.

Spoštovane, spoštovani. Interpelacija je legitimen in ustavno določen instrument opozicije, s katerim ta izvaja nadzor nad delom Vlade in posameznih ministrstev. Ob vseh dosedanjih interpelacijah, ki jih je opozicija v tem mandatu vložila zoper ministra ali ministrico, smo vedno znova poudarjali, da je treba ta institut uporabljati samo izjemoma, predvsem v primerih, ko gre za očitna in jasna ravnanja, ki so v nasprotju z ustavo in zakoni. Zamiki, zapleti in težave, ki so pogosto povsem objektivne narave, po naši oceni ne predstavljajo dovolj tehtnega razloga za interpelacijo zoper ministra. Opozicija ima namreč na voljo številne druge instrumente parlamentarnega nadzora, s katerim lahko opozarja na težave, ki se pojavljajo pri izvajanju posameznih zakonov in politik na terenu. Večina teh nadzornih orodij je opozicija že uporabila, celo po tem, ko je bila interpelacija zoper ministra že vložena. V stanovanjski politiki smo razpravljali o priporočilih Vladi o dolgotrajni oskrbi pa v okviru nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, za katero verjamemo, da ni bila zadnja nujna seja odbora na to temo. Po naši oceni bi morebitna zamenjava ministra, ki je pristojen za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi in implementacijo nove stanovanjske politike v tem trenutku le še dodatno upočasnila in otežila nujno potrebne priprave ter ukrepe za uspešno uresničitev zakonodaje na teh obeh področjih.

V teh ključnih mesecih, ki nas še ločujejo do konca mandata, potrebujemo ministra s polnimi pooblastili in jasno odgovornostjo, da po svojih najboljših močeh do konca izvede tiste naloge, ki si jih je zadal ob prevzemu funkcije ministra. Časa za uresničitev tega, kar smo ljudem obljubili, je z vsakim dnevom manj. Zato se moramo zdaj v celoti osredotočiti na izvajanje sprejete zakonodaje in na konkretne rezultate, ki bodo izboljšali kakovost življenja ljudi. Na koncu bodo o uspešnosti in učinkovitosti vsakega ministra tako ali tako odločili volivke in volivci na volitvah v Državni zbor, od katerih nas loči le še nekaj mesecev.

Poslanska skupina Socialnih demokratov iz navedenih razlogov ne bo podprla interpelacijo zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Hvala.