Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dober dan.

Pričenjam se s 111. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani. Prejel sem opravičila in sicer za poslanca Franca Breznika, za poslanca Žana Mahniča, za poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca in za poslanca Jerneja Vrtovca in za poslanca Jožefa Horvata. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, in sicer poslanka Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Jožef Jelen nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Živic nadomešča poslanko Lucijo Tacer Perlin. Pozdravljam vse prisotne in seveda tudi vse vabljene na sejo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda te seje.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZUNANJIH ZADEVAH, TOREJ DRUGA OBRAVNAVA.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 23. 6. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot dodatno gradiv, ki je dostopno na spletnih straneh Državnega zbora smo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe iz 18. novembra 2025, mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 11. 7. 2025, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 8. 8. 2025, predloge in pripombe Gospodarske zbornice Slovenije z dne 25. novembra 2025. Torej, obveščam vas, da so amandmaje v poslovniškem roku vložile Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanske skupine koalicije, torej Poslanske skupine Svoboda, Poslanske skupine Socialni demokrati in Poslanske skupine Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in tudi o vloženih amandmajih v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora opravi skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, torej bi po opravljeni razpravi najprej opravili glasovanje o vloženih amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali temu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ne. sedaj pa seveda predajam besedo vabljenim na sejo. Najprej bi tukaj pozval gospo Nevo Grašič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje, evropske zadeve, da predstavi stališče in seveda imate besedo, izvolite.

Predsednik, najlepša hvala. Dobro jutro, spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah, ki ga je Vlada na svoji seji sprejela 19. junija letos. Za to spremembo so bili cilji Ministrstva za zunanje in evropske zadeve predvsem učinkovitejše delovanje slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev in njihovo nemoteno opravljanje nalog, zakonsko urediti nekatere postopke, ki so že ustaljena diplomatska praksa. Gre za nekaj tehničnih sprememb, ki so potrebni predvsem za bolj, bi rekla, varne delovne procese, med drugim tudi obdelava ter hramba osebnih podatkov na več področjih delovanja ministrstva. Zakonsko urediti finančne prispevke mednarodnim organizacijam, katerih članica je Slovenija in pa predvsem zakonsko urediti priznavanje zavarovalne dobe za posamezne partnerje javnih uslužbencev, ki diplomati spremljajo v tujini. Zaradi odprave z uveljavitvijo Zpiz-2 trajno zmanjšanih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja o predčasni upokojitvi. Novela Zakona o zunanjih zadevah, zato vsebuje naslednje poglavitne rešitve in vam jih lahko nekaj predstavim. S predlagano spremembo v 2. členu bo ministrstvo izrecno določeno kot izvajalec znanstvenega sodelovanja v mednarodnih odnosih, s čimer bo priznan pomen znanstvene diplomacije, ki ga je ministrstvo v tem mandatu močno okrepilo. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami predvsem 16. in 55. člena se bo lažje organiziralo delo med uslužbenci na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. Tukaj gre, kot sem že rekla, za razširitev strokovnih nalog, ki jih lahko opravljajo predvsem lokalno zaposleni na naših DKP-jih, in razširitev možnosti pooblastitve teh strokovno-tehničnih uslužbencev za vodenje in odločanje v določenih upravnih postopkih. Pri predlogu dopolnitve in spremembe 16. člena in novega 29.b člena bosta omogočena zakonito zbiranje, obdelovanje in hranjenje osebnih podatkov predvsem v postopkih varnostnega preverjanja za nudenje podpore kandidaturam, s katerimi se ukvarja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Nadalje gre za določene posodobitve določb področja diplomatskega protokola. Tudi nadalje s spremembo 38. člena se bo na primernejši način uredilo predvsem mirovanje pravic in obveznosti za uslužbence, ki se zaposlijo pri mednarodnih organizacijah in pa njihova možnost nadomestnih zaposlitev za čas odsotnosti uslužbencev s statusom mirovanja. Tu gre predvsem za razširitev pravice do mirovanja delovnega razmerja v ministrstvu v primeru zaposlitve v mednarodnih organizacijah na osem let brez vezave za obvezno vrnitev v ministrstvo ali plačilo odškodnine oziroma določene kazni. Gre tudi za predlog izenačitve pravic diplomatov, ki v tem času mirovanja opravljajo pogodbeno delo v mednarodnih organizacijah na način, da se jim to obdobje šteje, kot da bi delo opravljali na diplomatskem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Za nas pa je tudi pomembno, da imamo vzpostavljeno pravno podlago za neko nadomestno zaposlitev v času odsotnosti teh uslužbencev v mirovanju. Izpostavim še spremembo 40. člena, ko bo določen daljši dvoletni rok za opravljanje višjega diplomatskega izpita, kar je za nas pomembno in bolj primerno, kadar v določenem tekočem letu nimamo dovoljšnega števila prijavljenih kandidatov in se v tistem tekočem letu termin za opravljanje izpita sploh ne predvideva. Mogoče izpostavim še tri: pravna podlaga za zakonito zbiranje osebnih podatkov in vodenje postopkov v samem ministrstvu in pa novi 89.a člen, ki bo ministrstvu zagotovilo zakonsko podlago za plačilo prostovoljnih prispevkov oziroma članarin mednarodnim organizacijam in drugim mednarodnim telesom, katerih članica je Republika Slovenija. K temu nas že več let poziva Ministrstvo za finance in sedaj bo to tudi zakonsko urejeno. Za nas ključna sprememba je sprememba 51. člena, s katerim bo vzpostavljena zakonska podlaga za vštevanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, ko so bili prispevki za to zavarovanje dejansko vplačani v pokojninsko dobo brez dokupa. Pri nas je cilj ministrstva predvsem zakonsko urediti priznavanje te zavarovalne dobe, kot sem že rekla, za posamezne partnerje javnih uslužbencev in diplomatov, ki jih spremljajo v tujini, zaradi odprave z uveljavitvijo ZPIZ-2 trajno zmanjšanih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja o predčasni upokojitvi. Doseženo je bilo soglasje, da se te pravice priznajo od uveljavitve novele naprej, želja ministrstva kot skrb za naše zaposlene pa bi bila, da se to uredi že za nazaj, od 1. 1. 2013. K tem nas je pozval tudi Državni svet, ki je med drugim izpostavil, da je potrebno zagotoviti harmonizacijo zakonodaje, ki ureja pravice iz pokojninskega zavarovanja, za zakonce oziroma partnerje vseh javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino, enako tako za diplomate kot za vojake, torej da se vsebinsko enaki položaj obravnavajo enako, in nam je priporočala, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku ta omenjena neenakost na pravno ustrezen način harmonizira.

Nadalje, predsednik, kot ste omenili, je bilo tudi, preučili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje ZZZS. Na podlagi teh mnenj smo pripravili amandmaje in se zahvaljujem koaliciji za njihovo vložitev. Vlada je podala seveda soglasje k tem amandmajem in so danes tudi pred vami, spoštovane poslanke in poslanci. Upamo na vašo podporo in se zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo? Besedo ima Valentina Marolt, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo s pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Večina pripomb iz našega mnenja se je nanašala na večjo jasnost in določnost zakonskega besedila, na notranjo skladnost predloga zakona in na pravno sistemsko skladnost. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Besedo ima predsednik Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospod Bojan Kekec, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik, vsi lepo pozdravljeni vsi skupaj. Torej, naša komisija je predlog zakona obravnavala in ga je tudi podprla. Seznanili smo se, kot je bilo že beseda tekla malo prej, s stališčem Društva slovenskih diplomatov, se pravi na tisto neenakost med partnerji diplomatov in pol vojakov in smo tudi vključili to v naše mnenje. Torej, opozorili smo na dve zadevi. Potrebno je zagotoviti harmonizacijo zakonodaje, ki ureja pravice iz pokojninskega zavarovanja za zakonce oziroma partnerje vseh javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino enako tako za diplomate kot vojake, da se torej vsebinsko enaki položaji obravnavajo enako. Zato komisija priporoča, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku prej omenjena neenakost na pravno ustrezen način harmonizira.

Druga zadeva pa v povezavi z določanjem izplačil prostovoljnih prispevkov mednarodnim organizacijam in drugim mednarodnim telesom je potrebno zagotoviti ustrezen parlamentarni nadzor nad določanjem in porabo javnih sredstev v zgoraj navedenem primeru. Hvala lepa.

Hvala lepa. sedaj želi besedo tudi predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije, gospa Nataša Turk, izvolite.

Najlepša hvala za povabilo in besedo. Kot ste bili predhodno seznanjeni, je GZS podala predlog k dopolnitvi in spremembi 15. člena zakona, ki se, če samo povzamem glasi, da se razpise za delo ekonomskih svetovalcev razširi tako, da lahko v kadrovskem postopku sodelujejo tudi osebe, ki so izven sistema državne uprave. Zakaj smo to predlagali? Strateški svet za internacionalizacijo gospodarske zbornice, v katerem sodeluje 23 eminentnih slovenskih gospodarstvenikov in zastopajo vse panoge in velikosti podjetij stalno opozarja na to, da so določena mesta ekonomskih svetovalcev po svetu zasedena z nekompetentnimi kadri ali pa sploh niso zasedena. Namreč, gospodarstvo si bi želelo, da se mreža ekonomskih svetovalcev okrepi, zlasti na teh tretjih trgih, kjer se slovensko gospodarstvo sooča z velikimi izzivi, pri katerih lahko gospodarska diplomacija odpira določena vrata in tako omogoči večji uspeh slovenskega gospodarstva in posledično tudi, kaj naj rečem, krepitev slovenske države, davčne politike in tako naprej. Zato smo soočeni tudi s pomanjkanjem, se pravi, kvot ekonomskih svetovalcev, ki sploh so zainteresirani, da popolnijo ta mesta na zahtevnih tujih trgih. Če tukaj mogoče malo specifično omenjam. Vsi vemo, da so rada zasedena mesta tukaj v Evropi, morda tudi v Severni Ameriki, ko pa govorimo o zalivskih državah, kjer smo omejeno prisotni, pa že vemo, da kadrov v javnem sistemu primanjkuje, zato mi kot Gospodarska zbornica želimo vam omogočiti nek most do dostopa do kadrov, ki niso v javnem sistemu. Seveda naš predlog je šel v smeri, ti kadri seveda morajo ustrezati vsej pravni podlagi obstoječi, vendarle je pa treba ta sistem za ekonomske svetovalce odpreti, jih povabiti vsaj na kandidaturo, saj presoja v teh kadrovskih komisijah in pa zakonskih podlagah tako ali tako je znana.

Zdaj, s čim vam lahko tudi mi kot predstavnik, največji predstavnik slovenskega gospodarstva tudi pomagamo morda pri sooblikovanju strategije dela ekonomskih svetovalcev na teh zahtevnejših trgih. Verjamemo, da mi, ki imamo vpogled s terena, imamo tudi prave indikatorje, kaj slovensko gospodarstvo potrebuje, in to je morda lažje tudi za oblikovanje delovnih načrtov izvajanja aktivnosti ekonomskih svetovalcev in z veseljem pridodamo svoj del pogleda pri oblikovanju teh strategij. Menimo tudi, da merljivi kazalniki uspešnosti ekonomskih svetovalcev bi olajšali tako delo samega ekonomskega svetovalca kot cele ekipe na diplomatsko-konzularnem predstavništvu kot tudi v večji meri izpolnila pričakovanja slovenskega gospodarstva in pač davkoplačevalcev. Nadalje predlagamo tudi, da GZS sodeluje v komisiji za izbor ekonomskih svetovalcev pač glede na svoje pristojnosti in lahko tukaj kompetentno poda kakšno mnenje. Mi vidimo tudi priložnost predvsem, da se parkirirajo ti tuji trgi, ki niso zasedeni z ekonomskimi svetovalci, pa so v velikem skupinskem interesu gospodarskega dela poslovne srenje, da vam lahko morda tako imenovani flying delegates predstavljajo neko testiranje terena, če bi se država kasneje odločila za postavitev nekega stalnega diplomatsko-konzularnega predstavništva. Tako da menimo, da v kolikor bi se posluževali teh tako imenovanih flying delegates, ki so lahko delno sofinancirani tudi s strani gospodarstva, delno pa s strani države, lahko neko testno orodje, če je izbrana destinacija potencialno primerna v kasnejši fazi za postavitev stalnega diplomatskega predstavništva. Potem večkrat je bilo tudi izpostavljeno, da določeni konzulati ali pa včasih obstoječa gospodarska predstavništva na določenih tujih trgih niso več zasedena, pa bi morda lahko bila. Se pravi, infrastruktura obstaja, mi bi samo človeka v Sloveniji kompetentnega mogli izbrati, da bi to začasno zasedel in opravljal svoje pač gospodarske posle. Saj vem, malo, malo tako strogo gledate, ampak nekako se je odlično odneslo v preteklosti. Denimo gospodarsko predstavništvo Romunija, če se spomnimo, tudi Šanghaj. Saj Šanghaj vemo, da je deloma poekipiran, ampak vendarle. Velike tendence se kažejo recimo v Zalivu, Saudova Arabija, Katar, potem Singapur je večkrat omenjen, pa tudi vemo, da smo podhranjeni oziroma nimamo ustreznega predstavništva tam.

Zdaj pa, kaj je lahko še doprinos Gospodarske zbornice. Mi imamo določeno infrastrukturo, kar se tiče teh poslovnih platform, v Sloveniji in deloma tudi na izbranih tujih trgih že postavljeno. Morda ste seznanjeni ali pa tudi ne, zato dovolite, da majčkeno omenim. Imamo bogato mrežo tako imenovanih poslovnih svetov, ki delujejo pod okriljem Gospodarske zbornice. In partnerske povezave s slovenskimi poslovnimi klubi, ki so večinoma financirani s strani javnih sredstev v tujini. Tako da mi to partnersko sodelujemo. Morda samo za ilustracijo, trenutno imamo denimo štiri poslovne svete. Verjamem, da slovensko-kitajskega že dobro poznate v tem prostoru in tudi njihove aktivnosti, nadalje tudi slovensko-francoski, slovensko-ameriški in slovensko-arabski že gresta po dobri poti in vzoru slovensko kitajskega poslovanja. Zdaj, zakaj so ti poslovni sveti pod okriljem Gospodarske zbornice? Še to morda; te poslovne svete primarno tvorijo predstavniki slovenskih podjetij, ki so močno vpeti v poslovanje na teh tujih trgih in se lahko že pohvalijo z referenčnimi projekti. Imajo dnevno znano situacijo, kako trgi delujejo, kje je priložnost za slovensko gospodarstvo in so dejansko nek hitro pretočen most tako informacij kot opredelitve poslovnih priložnosti in lahko bogata zakladnica tudi za ekonomske svetovalce ali pa bodoče ekonomske svetovalce, ki se podajajo na te trge. Tako da apel je po z veseljem izkoristiti to infrastrukturo, ki jo ima GZS v sklopu poslovnih svetov. Ker je bila omenjena tudi večkrat znanstvena diplomacija; verjetno veste, tudi pri nas deluje platforma Big Science, ki povezuje visokotehnološka slovenska podjetja, ki delajo na tujih trgih. Tako da tukaj smo vam vsem skupaj, primarno pa seveda zunanjemu ministrstvu s svojo mrežo lahko bogat vir in zakladnica pravih informacij s terena. Hkrati pa, kar tudi mi zaznavamo, v Sloveniji marsikdaj ekonomski svetovalec, ki deluje v tujini, nima pravega vpogleda, kakšna je realna slika v Sloveniji, kdo je za ta hip najbolj relevantna skupina podjetij, ki ciljajo na določen tuj trg. Tukaj mislim, da je lahko Gospodarska zbornica s svojo infrastrukturo vam lahko dobrodošel most do tega in apel zopet: poslužite se tega, z veseljem sodelujemo z vso diplomatsko-konzularno mrežo še naprej, nekje pa že odlično sodelujemo, moramo to tudi povedati.

Pa še zadnje morda, pospeševalnik izvoza. To je platforma za usposabljanje slovenskih podjetij za ciljni nastop na določenih tujih trgih. Tukaj bi tudi vljudno povabili vse kandidate, ki se nekako podajajo na ta mesta ekonomskih svetovalcev v tujino, da se nam priključijo, spoznavajo, kako mi buildamo kompetence slovenskih podjetij in hkrati tudi verjamemo v kompetence ekonomskih svetovalcev.

Tako da to je to. Seveda je bila pa z naše strani podana tudi pobuda, da se delovna skupina v formiranju Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in pa Gospodarske zbornice sestane in v kratkem naredi tudi neke vrste poslovni načrt, kako se tega lotiti. Verjamemo, da s svojimi kompetencami in bogato mrežo, kot omenjeno, vam lahko pri učinkovitejšem delovanju ekonomskih svetovalcev in pa razširjenem naboru kandidatov za ta mesta v bodoče tudi pomagamo. To bi bilo s strani Gospodarske zbornice vse, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa prehajamo na razpravo o členih predloga zakona in predloženih amandmajih. Če se izklopite mikrofon, prosim, spoštovana. Zato odpiram razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo želi besedo? Ja, v redu. Gospa Živic, izvolite, potem pa gospod Kosi.

): Ja, hvala lepa.

Je bolj splošna razprava, ni samo o amandmajih, 1. člen, ne, kot običajno. Jaz bi tukaj mogoče samo želela opozoriti tudi na eno pravno in socialno praznino. Ne samo za, bom rekla, predstavnike konzularnih predstavništev, ampak tudi za evropske poslance in poslanke, ki po izteku njihovega mandata in prenehajo vse pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Se pravi, evropski poslanec je v času mandata ustrezno zavarovan v okviru, mislim da, evropske zdravstvene sheme in je deležen ureditve, ki jo pač zagotavlja Evropski parlament. In z dnem, ko pa mandat preneha, ugasnejo takoj vse pravice iz naslova tako zdravstvenega kot pokojninskega naslova in ne obstaja niti s strani Evropske unije niti s strani slovenskega mehanizma noben varovalni sistem, ki bi pač podaljšal to prehodno obdobje. Drugo je, ko gre recimo poslanec v pokoj ali karkoli. To tematiko malo povezujem s tem, kjer se ureja tudi z zakonom. In se bom tudi sama zavzela, da bi se tudi evropskim poslancem oziroma vsem, ki jim preneha funkcija, ki jim ugasnejo neke pravice na nivoju Evropske unije takoj, da se uredi ali na nivoju Evropske unije ali na nivoju slovenskega mehanizma to prehodno obdobje. Ker sem se nedolgo nazaj pogovarjala z enim našim evropskim poslancem; ko mandat preneha, v bistvu jim prenehajo pravice, kot sem že prej povedala. Problem je tudi, ko imajo evropski poslanci otroke, ko se, karkoli se jim zgodi, niso zavarovani, otroci niso po njih zavarovani in tako naprej. In isto je za ta pokojninski sistem, ne, jim tudi ne. In kot pravim, mogoče sem samo malo povezala v tem. Jaz seveda amandmaje bom potrdila in seveda je prav, da se uredi za vse funkcionarje, ki opravljajo najvišje funkcije tako na evropski ravni kot na meddržavni ravni.

Hvala lepa.