Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 125. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 125. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 27. novembra 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 64.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 125. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O PRAVICI MATEJE ZUPAN JOSIPOVIČ DO NADOMEŠČANJA POSLANCA, KI OPRAVLJA FUNKCIJO V VLADI.

Ker poslanec Branko Zlobko v času, ko opravlja funkcijo ministra vlade, ne more opravljati funkcije poslanca, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslanke namesto poslanca, ki opravlja funkcijo v vladi, Mateji Zupan Josipović. Predlog sklepa je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru pisno poročala.

Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, 14. člena Zakona o poslancih, 13. člena v povezavi s 17. členom ter 112. členom Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: V času, dokler poslanec Branko Zlobko opravlja funkcijo ministra, opravlja funkcijo poslanke Državnega zbora od današnjega dne Mateja Zupan Josipovič, rojena 20. septembra 1978, stanujoča Kidričeva ulica 2, 1233, Dob.

Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 65.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslansko kolegico vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto ter ji želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljala delo poslanke. Čestitke. / aplavz/ S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O RAZGLASITVI USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI III. POGLAVJA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Državni zbor je na 36. seji 21. novembra 2025 sprejel ustavni zakon o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije. Državni zbor v skladu s prvim odstavkom 182. člena Poslovnika Državnega zbora razglasi ustavni zakon najkasneje osmi dan po njegovem sprejemu, razen če najmanj 30 poslancev zahteva, da se sprememba ustave predloži v potrditev volivcem na referendumu. Zahteva za razpis referenduma ni bila podana, zato Državni zbor lahko razglasi ustavni zakon o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije- Ustavni zakon Državni zbor razglasi s sprejemom odloka o razglasitvi. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Ustavna komisija. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predsedniku komisije, gospodu Jožetu Horvatu, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance, kolegice in kolegi, državljanke in državljani!

Ustavna komisija je na 7. seji 8. oktobra 2025 na podlagi druge alineje druge točke drugega poglavja Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora kot pristojno delovno telo po sprejemu besedila predloga ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora sprejela Predlog Odloka o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije, ki ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru. V imenu Ustavne komisije predlagam, da Državni zbor danes, 1. decembra 2025, sprejme Odlok o razglasitvi ustavnega zakona, o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije. Razglaša se ustavni zakon o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 21. 11. 2025. Spoštovani, ker je to zdaj zadnji korak v tem ustavno revizijskem postopku, mi dovolite, da se zahvalim, vsem članicam in članom Ustavne komisije za izjemno produktivno, konstruktivno razpravo skozi ves ta ustavno revizijski postopek. Še najprej pa se seveda zahvaljujem pobudnikom, več kot 56000 volivk in volivcev se je podpisalo pod pobudo za spremembo Ustave. Tukaj posebej izpostavljam gospoda Ivana Jurgeca, zahvaljujem se doktor Igorju Kaučiču, koordinatorju ustavne komisije, profesorju doktorju Miru Cerarju, poročevalcu strokovne skupine, in drugim članom strokovne komisije, to so gospod Matej Hrast, gospod Matej Kumerdej in doktor Mirko Pečarič. Iskrena hvala tudi strokovnim službam Ustavne komisije in strokovnim službam Državnega zbora. Najlepša hvala.

Hvala.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, gospe Nikolini Prah, državni sekretarki na Ministrstvu za finance, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Dovolite, da v imenu Vlade Republike Slovenije še danes predstavim stališče glede razglasitve Ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije. S tem aktom bo formalno uveljavljena sprememba, ki v ustavo vnaša pravico do uporabe gotovine. Vlada je že ob obravnavi prvotnega predloga skupine nekaj več kot 56000 volivk in volivcev poudarila pomembno pravno dejstvo. Področje monetarne politike je izključno v pristojnosti Evropske unije, kar določa 3. člen pogodbe o delovanju EU. Medtem ko 131. in 282. člen iste pogodbe urejata vlogo Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank v okviru evrosistema. Slovenija mora kot članica EU zagotoviti popolno skladnost svoje zakonodaje s pravnim redom unije tudi pri urejanju uporabe evra kot enotne valute, zato pozdravljam odločitev Državnega zbora, da se je v postopku odločanja o tej spremembi Ustave posvetoval tudi z Evropsko centralno banko. ECB je v svojem mnenju prepoznala glavni cilj, in sicer zagotovitev dostopnosti in sprejemanja gotovine, ter poudarila, da morajo države članice omogočiti ustrezen dostop do gotovinskih storitev. Iz celotnega postopka sprejemanja ustavne zaščite pravice do uporabe gotovine pa nedvomno izhaja, da gre za pravico, ki ima široko javno podporo in pomembno praktično ter simbolno vrednost. Današnja razglasitev ustavnega zakona, ki jo opravljamo s sprejemom odloka pomeni zaključek postopka določenega v 171. členu Ustave Republike Slovenije, s čimer bo dopolnitev tretjega poglavja Ustave začela veljati. Po našem mnenju gre za uravnotežen pristop, ki spoštuje evropski pravni red in hkrati izraža zavezo Republike Slovenije k ohranjanju gotovine kot dostopnega plačilnega sredstva. Tak zapis bo imel deklaratoren značaj, utrdil obstoječo monetarno ureditev ter okrepil zaupanje državljanov v možnost uporabe gotovine. Hvala.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Aleš Lipičnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes je pravzaprav lep dan. v Ustavo Republike Slovenije zapisujemo pravico do uporabe gotovine, zato najprej hvala vsem, ki ste k temu prispevali in pomagali, hvala vsem podpisnikom pobude, vsem državljankam in državljanom, ki ste glasno povedali, da vam ni vseeno, kdo in kako upravlja z vašo svobodo. Hvala vsem, ki ste pobudo oblikovali, jo pomagali strokovno utemeljiti in jo pomagali zagovarjati v odborih in na plenarnih sejah. Vsem zares iskrena hvala, ker zapis pravice do uporabe gotovine ustave vsem daje zelo jasno sporočilo: svoboda izbire pripada ljudem, ne sistemu ali sistemu. Vsi vemo, da pobuda državljanov v letu 2023 ni nastala brez razloga. Rodila se je iz izkušnje v letih 2020, 2022, rodila se je iz strahu in negotovosti. Mnogi od nas smo takrat prvič zares začutili, kako krhke in brezpredmetne so lahko temeljne pravice in svoboščine. Če gre oblast po svoje in ni nikjer nikogar, ki bi postavil meje. Te meje so se sicer po obdobju 2020, 2022 vzpostavile nazaj. Ravnanje vladajočih v letih 2020, 2022 pa so z ogromno zamudo dobile oznako protiustavno z odločitvijo Ustavnega sodišča. Lekcij, ki smo se jih takrat naučili, ne gre pozabiti: ljudje jih niso in tudi mi nismo in jih tudi ne bomo. Če naj ima vsak kovanec dve plati, potem je v celi stvari dobro to, da smo se verjetno v tem trpkem obdobju naučili, da moramo biti pripravljeni aktivno braniti naše pravice in svobodo in da razumemo, da nobena svoboda ni bila nikjer in nikomur nikdar podarjena. Tudi trenutno stanje v svetu jasno kaže, da je temu tako in da nas na tem področju čaka še vrsta preizkušenj. Tako nas cela vrsta izzivov čaka na področju urejanja digitalnega sveta. Pravila digitalnega sveta, ki jih vse bolj intenzivno vgrajujemo v naša življenja, namreč ne sledijo vsemu tistemu, kar že poznamo iz realnega sveta, in s tem v marsičem močno odstopajo od ustaljenih in dogovorjenih praks. Novi digitalni pristopi so na videz po pravilu nedolžni in v svojem jedru očem skriti in prav zato lahko izrazito ogrožajoči in invazivni, če temu dodamo še posebno okoliščino Evropske unije, ker nimamo lastne temeljne informacijske infrastrukture, kot tudi nimamo lastnih rešitev digitalnega plačilnega prometa in kreditnih kartic, se te težave zgolj potencirajo. Gotovina je za to v vsakem primeru mnogo več kot le bankovec v roki. Je simbol zasebnosti, neodvisnosti in zaščite temeljnih pravic posameznika. Je možnost, da lahko odločamo sami in da nismo izločeni ali izključeni. Je tudi nujnost za vse tiste, ki niso vešči digitalnih orodij. In je navsezadnje naša skupna rezerva, ko gredo stvari hudo narobe in digitalni sistemi odpovedo. Z vpisom, se zato na noben način ne odpovedujemo digitalizaciji kot tudi ne napredku, je pa nujno, da smo zelo jasni in jasno razmejimo, da ne nasprotujemo digitalnemu razvoju in napredku, a da obenem nismo za napredek. Ki bi zašel v enosmerno ulico brez naše izbire in na račun naših pravic in svoboščin. Zato je danes lep dan. V čast mi je, da vam lahko v imenu Gibanja Svoboda povem, da bomo tudi v prihodnje stali in ostali na strani svobode. Hvala.

Hvala.

Gospod Zoran Mojškerc bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.

Podpredsednik, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo podprli predlog, da se v Ustavo vpiše pravica do uporabe gotovine. Namen pobudnikov je preprečitev, da bi v prihodnje spremembe v monetarnem sistemu gotovino postopoma nadomestile s popolnoma sledljivimi digitalnimi oblikami. Gotovina je edino plačilno sredstvo, ki posamezniku omogoča nesledljivost in ne zahteva posrednika. Obenem ščiti starejše, ranljive, tiste brez digitalnega dostopa ter številna mala in srednja podjetja. Živimo v času, ko se dnevne oziroma stvari, ki so bile včasih, bom rekel, samoumevne, spreminjajo iz dneva v dan. Če bi tak predlog, ki ga bomo z odlokom razglasili danes imeli na poslanskih klopeh deset ali 20 let nazaj bi rekli, da urejamo nekaj kar je del zdrave razumske pameti. Pa vendarle, kot že omenjeno, svet se spreminja in spremembe, ki so, lahko drastično vplivajo na življenja državljank in državljanov. Posledično seveda pridemo v situacijo, ko je potreba po tem, da v naš temeljni pravni akt zapišemo nekatere stvari, ki pa so le fundament naše družbe. In ena izmed njih je vsekakor pravica do uporabe gotovine. Živimo v času, ko se poslovanje vse bolj premika oziroma spreminja na plačevanje s karticami oziroma drugimi sredstvi, medtem ko ta osnovno plačilno sredstvo, ki ga gotovino oziroma druge oblike predstavljajo skozi celotno človekovo dobo, seveda predstavljajo nekaj, kar seveda tudi starejšim državljankam in državljanom veliko pomeni. In v časih, ko vidimo, da je ta potreba po tem tudi jasno prikazana skozi naravne dogodke, kot je na primer izpad električne energije v Španiji, ko je celotna družba stala, ko transakcije niso bile mogoče le s kreditnimi karticami in se je še enkrat uveljavilo tisto pravilo, da gotovina le predstavlja en del varnosti in sigurnosti. S tega vidika je seveda ta predlog pomemben. V Državni zbor so nam ga prinesle oziroma prinesli državljanke in državljani. In prav je, da se jim prisluhne. Prav je, da se to pravico uvede in da se jo doda v Ustavo.

V razpravi na Ustavni komisiji je bilo večkrat izraženo oziroma so bili izpostavljeni primeri praks vsakodnevnega življenja. Ko se pravica plačevanja z gotovino ukinja. In prav je, da tisti, ki so navajeni na tak način poslovanja, sploh starejše generacije, imajo na podlagi Ustave to možnost.

Kot sem že omenil, živimo v času, ko se zadeve in življenje spreminja praktično iz dneva v dan. Nismo prva država v Evropski uniji, ki bi v ustavo umestila pravico do gotovine, pred nami sta to storili tudi Slovaška in Madžarska. In prav je, da se take zadeve obelodanijo ponovno v temeljnem aktu naše države. Predlog odloka o razglasitvi ustavnega zakona, s katerim se bo dopolnila ustava z vpisom pravice do uporabe gotovine bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli. Hvala.

Hvala.

Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati, izvolite.

Hvala lepa še enkrat, gospod podpredsednik.

Naj uvodoma povem, da bo Poslanska skupina Nova Slovenija Krščanski demokrati soglasno podprla predlog odloka o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije.

Ker sem se uvodoma kot v imenu predlagateljev zahvalil posameznikom, tudi pobudnikom, naj k zahvali dodam še zahvalo Banki Slovenije, Evropski centralni banki, pa ne nazadnje tudi vladi, zato ker je spregledala, vlada je dala prvotno zelo odklonilno mnenje. To je bil čas pred evropskimi volitvami. Zdaj je vlada nekoliko se približala temu predlogu, spremenila svoje mnenje. Upam, da zaradi tega, ker smo imeli res na mizi strokovno zelo dober predlog strokovne skupine in upam, da ne zaradi bližajočih se volitev.

Naj ponovim kakšna je pravzaprav vsebina ustavnega zakona, ki ga danes razglašamo: V Ustavi Republike Slovenije se v tretjem poglavju za 74. členom doda novi 74. a člen, ki se glasi: Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa. Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije, torej danes, 1. decembra.

Morda še ponovno en razmislek, ker smo ustavodajalci, razmislek o morebitnih pravnih posledicah vpisa pravice do uporabe gotovine v Ustavo. V javnosti namreč poslušamo dileme ali je potrebno to pravico zapisati v ustavo ali bi bil dovolj zakon. Pogodba o delovanju Evropske unije v prvem odstavku 128. člena določa, citiram: "Evropska centralna banka ima izključno pravico odobriti izdajanje evrobankovcev v Uniji. Bankovce lahko izdajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. Samo bankovci, ki jih izdaja Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, so zakonito plačilno sredstvo v Uniji". Trenutno Pogodba o delovanju Evropske unije evrobankovcev oziroma bankovce nacionalnih centralnih bank določa kot zakonito plačilno sredstvo. Evro gotovina je kot zakonito plačilno sredstvo torej opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije na ravni primarne zakonodaje Evropske unije. V hipotetičnem primeru, da bi se v prihodnosti pojavil poleg, torej predlog, da bi se pojavil predlog za ukinitev evrobankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva, bi za to bilo potrebno spremeniti 128. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladno z 48. členom Pogodbe o Evropski uniji je za uveljavitev sprememb pogodb potrebno, da jih ratificirajo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. V skladu s prvim odstavkom 169. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor ratificira mednarodno pogodbo z zakonom. Republika Slovenija mora vsako spremembo Pogodbe o delovanju Evropske unije torej ratificirati z Zakonom o ratifikaciji mednarodne pogodbe. V skladu s 160. členom Ustave na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev Državnega zbora izreka Ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o skladnosti z Ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje Ustavnega sodišča. Če bi se v hipotetičnem primeru pojavil predlog za spremembo 128. člena pogodbe o delovanju Evropske unije, bi imel vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo lahko tudi pravne posledice v postopku take spremembe. Ustavno sodišče bi se pred sprejemom zakona o ratifikaciji ob morebitni presoji ustavne skladnosti spremembe Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki bi ukinila status evrobankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva, soočilo z vprašanjem ali je taka sprememba Pogodbe o delovanju Evropske unije skladna z ustavno pravico do uporabe gotovine. Zaradi zahtevane skladnosti držav članic pri spremembah pogodb bi od te odločbe Ustavnega sodišča lahko bila odvisna usoda morebitnega predloga za ukinitev evrobankovcev. S spremembo 128. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije zato zelo verjetno, zelo verjetno bi torej vnos pravice do uporabe gotovine v ustavo lahko preprečil ukinitev gotovine na EU ravni, če bi se v prihodnosti ta predlog pojavil, kar se nam sicer v tem trenutku hvala bogu ne obeta. In v tem pravzaprav vidimo neposredni učinek take spremembe Ustave, ki jo danes razglašamo v pravnem smislu, kar je v svojem mnenju izpostavila tudi strokovna skupina.

Spoštovane kolegice in kolegi. Razprave o gotovini na ravni Evropske unije so dokaj živahne. Če smem, pred dvema, tremi dnevi je ORF poročal: za izboljšanje dostopa gotovine do gotovine zlasti na podeželju bodo trgovci v Evropski uniji kmalu lahko omogočili dvig gotovine med 100 in 150 evri, ne da bi stranke morale opraviti nakup. To je med drugim namenjeno pomoči ljudem, ki v bližini nimajo bankomatov. Pogajalci evropskega parlamenta in držav članic Evropske unije so dosegli dogovor o novih pravilih za plačilne storitve. To sta namreč sporočili obe strani 26. 11. 2025. Obe instituciji morata sporazum še formalno sprejeti, preden lahko predpisi začnejo veljati. Bomo budno spremljali. Hvala lepa za vašo pozornost.