Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 130. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti, zadržan je kolega Andrej Hoivik. Kot nadomestni člani na seji s pooblastili pa sodelujejo: kolegico magistro Almo Intihar nadomešča kolega magister Rastislav Vrečko in kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Dušan Stojanovič. Oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam, še posebej pozdravljam novo članico odbora gospo Matejo Zupan Josipović s poslanske skupine Svoboda, ki je nadomestila kolegico Andrejo Rajbenšu. Kolegici se zahvaljujem za vse aktivnosti, aktivne na tem odboru.

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje torej kot ste ga prejeli s samim sklicem. Imam pa seveda na začetku dve prošnji, prošnjo Ministrstva za finance, ministrstva za gospodarstvo in šport, ki sta zelo vezana na ostale dogodke tekom današnjega dneva, zato bomo najprej obravnavali točko 8 in pa točko 1, ki se tičejo Ministrstva za finance, kasneje točko 7 in kasneje vse točke, ki so po dnevnem redu. Tako da bom upošteval prošnjo obeh ministrstev.

Tako, sedaj bomo začeli sejo z 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, torej predvsem s točkami, ki se tičejo Ministrstva za finance, GRE ZA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 12. DECEMBRA 2025.

Gradivo k 5., 7. in 8. točki smo prejeli od Vlade 4. decembra 2025 in k 6. točki 5. decembra 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom sedaj prosil doktor Katjo Lautar, generalno direktorico Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko na Ministrstvu za finance, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, hvala tudi za razumevanje. Spoštovani.

Kot ste že povedali, v petek, 12. decembra, v Bruslju poteka zasedanje ECOFIN. Začeli bomo s točkami, kjer bo razprava namenjena novemu paketu o tržni infrastrukturi in učinkovitem nadzoru Unije varčevanja in naložb. V okviru tega paketa si skladno z Draghijevim poročilom komisija želi povečati odpornost evropske tržne infrastrukture ter vzpostavitev integriranega, varnega ter učinkovitega okolja za pooblaščeno trgovanje v EU. Ta paket je pač zasnovan kot celovita regulacija trgovanja infrastrukture za poprodajne dejavnosti, zajema tudi upravljanje premoženja, inovacije in nadzor nad finančnimi trgi. Tukaj Slovenija v svojem stališču s strani Evropske komisije pričakuje bolj jasne utemeljitve o dodani vrednosti centraliziranega nadzora. Prav tako pa tukaj zagovarjamo postopen pristop, pri katerem je potrebno upoštevati prakse v državah članicah in tudi v celoti izkoristiti obstoječa orodja za harmonizacijo in nadzorno konvergenco. Upoštevati je potrebno tudi potrebe manjših trgov.

Potem sledi razprava o paketu enotne valute, tako imenovani digitalni evro, ki zajema tri uredbe. Republika Slovenija usklajeno z regulatorjem v Republiki Sloveniji, to je Banko Slovenije, podpira predlog o uvedbi digitalnega evra, poudarja dopolnilno vlogo v evrotrgovini in si tudi želimo čim prej priti do splošnega pristopa. Prav tako podpiramo, da se lahko z digitalnim evrom trguje izven evro območja. Seveda pa glede evrokovancev in evrobankovcev izpostavljamo pomen jasne opredelitve in pojma zakonitega plačilnega sredstva.

Naslednja točka na dnevnem redu je ponovno razprava o uvedbi carinskega zakonika in carinske uprave Evropske unije. Tukaj se pričakuje, ker je to zadnje predsedovanje pod danskim predsedstvom, da bo sprejet tako imenovani politični dogovor. Tukaj smo že pojasnjevali, da gre za carinsko reformo, ki predvideva nekatere poenostavitve, predvsem pa tudi je tu na mizi ideja za ustanovitev carinskega organa na ravni EU.

Nadaljnje je na mizi tudi predstavitev nezakonodajnega predloga, in sicer povezane z Unijo prihrankov in naložb, tiče se pokojnin. Slovenija pozdravlja to predstavitev komisije in tudi tukaj želimo poudariti, poleg strateškega pomena mobilizacije prihrankov in gospodinjstev za produktivne naložbe in krepitev varnosti želimo poudariti, da imamo v državah različne nacionalne pristope in tudi tranzicije, načeloma pa se zopet držimo priporočil iz Draghijevega poročila, da je to zelo pomembno področje, ki lahko okrepi nadaljnje investiranje. Glede davčnih področij se bo skušalo tudi na tem srečanju doseči politično soglasje o odpravi praga za oprostitve carinskih dajatev. To je vsem zelo dobro znana zgodba, in sicer ta praksa pomeni, da oprostimo plačilo carinske dajatve ter da se lahko podpre tudi začasno poenostavljeno rešitev za pobiranje carinskih dajatev tako na blago, seveda če je blago, ki je uvoženo, pravno in tehnično in tudi postopek sam izvedljiv za vse države. Veliko razprave bo namenjeno na dolgi agendi tudi zmanjšanju bremen za podjetja in državljane tako na strani splošnih posledic, ekonomskih posledic EU zakonodaje, kot tudi imamo na agendi sklepe za poenostavitve finančne regulative. Obojih je pomembno, da se preprečuje dodatno administrativno breme in da se razjasni vloge posameznih deležnikov. Seveda pri nas, kjer obravnavamo poenostavitve finančne regulative, pa se ohranjajo cilji zagotavljanja finančne stabilnosti in skladnosti z mednarodnimi standardi, predvsem pa se želi na tem področju odpraviti nepotrebno in prekomerno kompleksnost.

Nadalje bomo poleg dnevnega reda in imeli tudi dve redni točki. Klasično se nadaljuje razprava o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije ter stanje na področju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Točka, ki je pa zelo pomembna tudi za Ministrstvo za finance, je pa pač predstavitev dokumentov Evropskega semestra 2026, ki predstavljajo celovito celovit pregled stanja v Uniji, se pravi družbene in ekonomske spremembe ter ključne prednostne naloge in tveganja za prihodnje obdobje.

V okviru pakta za stabilnost in rast bo predstavljeno tudi poročilo Evropske komisije ter morebitni predlogi v okviru postopka presežnega primanjkljaja ter obravnavan bo kodeks ravnanja v okviru pakta za stabilnost. Obe točki sta bili že predstavljeni na tem odboru. Svet bo opravil tudi razpravo glede poročila Evropske komisije o spoštovanju fiskalnih pravil in o potrebi, kdaj se sproži postopek presežnega primanjkljaja v državah članicah zaradi primanjkljaja sektorja država, na primer če presega 3 odstotne točke BDP ali če presega omejitve rasti očiščenih izdatkov iz srednjeročno fiskalnih strukturnih načrtov; naj spomnim, da tukaj velja določilo kontrolnega računa. Svet bo predvidoma potrdil tudi besedilo prenovljenega kodeksa, kot rečeno, ta kodeks pa pač samo vsebuje dodatna pojasnila glede elementov ekonomskega upravljanja. Nadalje bo predsednik Evropskega računskega sodišča predstavil letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2024 ter letno poročilo o dejavnostih, financiranih s strani evropskega razvojnega sklada za isto proračunsko leto, to je leto 2024. Ministri se samo seznanijo s temi poročili.

Klasično bo dan pred zasedanjem skupine ECOFIN potekalo tudi zasedanje Evroskupine. Na Evroskupini se bo predvidoma obravnaval pregled skupnih politik evrskega območja in usmeritve Mednarodnega denarnega sklada, tudi njihove vmesne misije ter ocene osnutkov proračunskih načrtov držav članic. Odprta so bila tudi priporočila za evrsko območje za leto 2026 ter mednarodna vloga evra. Nadalje, Ker je agenda res polna, se bodo poleg sveta Ecofin sestali tudi guvernerji Evropskega mehanizma za stabilnost, kjer bodo ministri oziroma guvernerji razpravljali in potrdili predčasno poplačilo dela bilateralnih posojil Grčiji, kar pozdravljamo seveda nadalje pa bodo potrjevali tudi resolucijo glede konca začasnega korencijskega obdobja za Latvijo ter pristop Bolgariji v ESM. Datum za obe ti dve korekciji oziroma vstop je 1. januar 2026 in s tem bomo tudi zavezani k prilagoditvam ustanovne pogodbe ESM.

Najlepša hvala za dodatno predstavitev doktor Katji Lavtar.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 8. točki, ki jo obravnavamo? Gospod Gregorič se je prijavil. Še želi kdo? Ne? Gospod Gregorič, izvolite, imate besedo.

Tako je. Hvala gospod predsednik, jaz imam samo dve mogoče vprašanji. To uredba o uvedbi Carinskega zakonika, pravite, da se dela na tem, da se vzpostavi enotni carinski organ Evropske unije. Mene zanima, kakšna bo potem po tej vzpostavitvi vloga slovenske carinske uprave oziroma karkoli je od te še ostalo, in ali to, karkoli, to verjetno nima veze z višino carinskih dajatev.

Drugo pa je, 8. točka v vašem gradivu, ekonomske in finančne posledice ruske agresije proti Ukrajini. Zanima me, če se bo tu nadaljevala debata, diskusija o zaplembi ruskih depozitov v EU? In, ali ni kakšnih resnih opozoril, da je to enkratno dejanje, ki bo definitivno bumerang dejanje, kajti v Rusiji je verjetno več zahodnih podjetij, ki še delujejo in če jih Rusi nacionalizirajo, ne bomo nič pridobili. Hvala lepa.

Hvala. Še želi kdo razpravljati ali postaviti vprašanje predstavniku Ministrstva za finance? Ne. Potem bom prosil, če odgovorite kolegu, izvolite.

Najlepša hvala. Glede carinske unije naj poudarim, da carinska uprava je del zdaj finančne uprave Republike Slovenije. Za samo delovanje nacionalnega organa se nič ne spreminja, gre za podobno ureditev kot je marsikaj, marsikje urejeno. z vidika finančnih institucij in organizacij se pravi, regulator na ravni EU za lažje usmerjanje nacionalnega delovanja. Glede Ukrajine lahko povem, da komisija intenzivno pripravlja različne predloge v treh smereh, eno izmed teh je zagotovo, tako kot ste omenili, tudi reparacijsko posojilo, vendar vse države zahtevamo temeljito preučitev in pa mnenje pravne službe sveta Evrope kot tudi vključevanje širših mednarodnih javnosti ravno zaradi tega, ker če imamo tukaj zaključke, s katerimi se presoja ekonomska vrednost posameznih ukrepov Unije, je potrebno tudi za ta predlog, ki je prišel šele na mizo in se ga šele temeljito preučuje, se pravi, zakonodajni predlog v treh smereh se zagotovo mora preučiti tudi vse širše posledice, ki jih navajate tudi vi.

Nadalje, Evropska komisija preučuje v tej smeri tudi možnost izkoriščanja tako imenovanega headrooma znotraj trenutne finančne perspektive, znotraj letošnjega leta in tudi za vsa naslednja leta, in kot rečeno, v sodelovanju s strokovnimi službami in tudi z zunanjimi pravniki, tako Evropske komisije kot Ministrstva za zunanje zadeve preučujemo te rešitve. Ne bo se o temu še nič odločalo.

Najlepša hvala.

S tem tudi zaključujem razpravo, na glasovanje pa sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 12. decembra 2025. Tako, sedaj začnemo z glasovanjem. Ugotavljam, da je bilo 12 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 8. točko dnevnega reda.

In pa sedaj gremo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO V BRUSLJU 8. IN 9. DECEMBRA 2025.

Pri tej točki bom sedaj prosil državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, gospoda Matevža Frangeža, da nam predstavi izhodišča v delu, ki gre za notranji trg, industrijo in seveda vesolje. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa. Torej, Svet za konkurenčnost bo obravnaval nekaj pomembnih vsebin. Najprej, ministri se bodo seznanili z letnim preglednim poročilom o poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju. Gre za prizadevanje za to, da evropskemu gospodarstvu zagotovimo potrebne poenostavitve pri poslovanju. Potekala bo razprava o odpravi ovir na notranjem trgu, posebej o izzivih pri e-trgovanju, saj preko spletnih portalov prihaja v Evropo vrsta neskladnih proizvodov, ki vstopajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, s tem pa je povezan težko obvladljiv nadzor nad tem, predvsem z vidika skladnosti varnosti in varovanja potrošniških pravic. Prav tako je predvideno delovno kosilo za temo o odklepanju potenciala za naložbe za nove inovativne industrije.

Pod točko razno se bo svet seznanil z napredkom pri pogajanjih o evropskem skladu za konkurenčnost, o akcijskem načrtu za enotni trg, prav tako pa poročilu o majhnih in srednje velikih podjetjih. Prav tako bo v vseh formatih obravnaval program prihodnjega ciprskega predsedstva in pregled stanja aktualnih zakonodajnih predlogov.

Drugi dan ob formatu, ki poteka na temo raziskav, bo svet govoril tudi o vsebinah na področju vesolja, predvsem o aktu EU o vesolju. Prav tako pa se bo pod točko razno seznanil z, v prejšnjem tednu potekajoči ministrski konferenci Evropske vesoljske agencije in informacij Komisije o dialogu na področju vesolja.

Zdaj, nekaj več besed bi porabil pri poenostavitvah. Kot veste, se je Evropska komisija zavezala k poenostavitvah in zmanjšanju administrativnih bremen za gospodarstvo, in sicer za 25 odstotkov, za mikro, majhna in srednje velika podjetja za 35 odstotkov letno. Pregledno poročilo je namenjeno temu, da komisija se po tem, ko je predstavila sedem omnibus svežnjev na letni ravni, poroča o napredku. Poročilo je sicer pripravil komisar Dobrovskis.

Kar se tiče ovir na notranjem trgu: Evropska komisija je v strategiji za enotni trg predvidela deset najbolj perečih ovir, tako imenovanih terrible ten, od zapletene zakonodaje, neenotnega prenašanja v nacionalne pravne rede, dolgotrajnih postopkih ustanavljanja podjetij v čezmejnem prostoru, birokratske ovire in na dolgi rok je pri priznavanju poklicnih kvalifikacij razdrobljena pravila na področju embalaže, označevanja in ravnanja z odpadki, prav tako restriktivne in raznolike nacionalne regulacije storitev, pri napotovanju delavcev pa tudi zastarela pravila za proizvode ter teritorialne dobavne omejitve, ki drobijo enotni trg in škodijo potrošnikom. Posebej problematično, kot je znano in tudi ta odbor je o tem večkrat razpravljal, ostaja področje storitev in v tem pogledu Slovenija podpira osredotočenost na odpravo administrativnih ovir, dosledno uporabo načela najprej pomisli na male, posebej pa opozarjamo na neizkoriščen potencial na področju storitev, zato podpiramo nadaljnje aktivnosti, ki so začrtane v akcijskem načrtu za storitve.

Kar se tiče e-trgovine, se Slovenija te problematike zaveda, zato je potrebno še naprej krepiti sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi za nadzor trga in carinskimi organi, prav tako pa je potrebno razširiti uporabo informacijskega komunikacijskega sistema ICSMS in spletnih pajkov za učinkovito izvrševanje obstoječih predpisov in hkrati spodbujati naše suverene digitalne rešitve. Kar se tiče odklepanja potenciala za naložbe. Pred kratkim v oktobru je bila predstavljena Kobenhavska zaveza, ki združuje 28 največjih evropskih podjetij. Skupaj njihov promet, promet predstavlja 700 milijard evrov na leto. V tej zavezi predpostavljajo, da bodo do leta 2030 povečevali svojo investicijo v povprečju do 50 odstotkov, vendar pod pogojem, da oblikovalci politik zagotovijo ustrezne regulativne okvire. Seveda Slovenija podpira to namero, hkrati pa opozarjamo, da je naložbena vrzel vendarle precej večja, kot veste, Drahgijevo v poročilu govori o potrebnih dodatnih vlaganjih na ravni 800 milijard evrov. Če to prevedemo na naš GDP, pomeni to dodatna vlaganja v obsegu treh milijard evrov letno za Slovenijo. zato pa je ključno ne le aktivnost velikih, pač pa da spodbudimo tudi produktivnejšo uporabo pač prihrankov. Kot veste, v Evropski uniji govorimo o uniji za naložbe in prihranke.

Točka razno. Daleč najpomembnejša napredek glede evropskega sklada za konkurenčnost, od naše uspešnosti črpanja sredstev na centraliziranih virih, ki se sedaj konsolidirajo v Evropski sklad za konkurenčnost, bo v prihodnje odvisno vprašanje, ali bo Slovenija ohranjala položaj neto prejemnice sredstev, zato se je tudi vlada že lotila oblikovanja ustreznega podpornega okolja za to, da izboljšamo absorpcijo teh sredstev in konkurenčnost slovenskih prijav na doslej 14 centraliziranih programih. Hkrati pa se bo predstavilo tudi poročilo mreže odposlancev za mala in srednje velika podjetja.

Zdaj, omenil bi še področje vesolja, še posebej akt o vesolju, kjer tudi Slovenija ni povsem zadovoljna s predstavljenim aktom o vesolju. Sprejem skupnega akta na evropski ravni. Je nujen, saj je potrebno zagotoviti pravni okvir, s katerim bomo okrepili konkurenčnost evropskih podjetij v globalni vesoljski tekmi, predvsem pa spodbudili inovacije in omogočili učinkovitejše upravljanje varnosti in trajnosti v vesoljskem prostoru, za to pa je za nas ključno tesno in učinkovito sodelovanje med Evropsko unijo in njenimi vesoljskimi programi in Evropsko vesoljsko agencijo. Ki jo vidimo kot ključno evropsko vozilo za programe na področju vesolja. Znotraj akta bo potrebno razmejiti med civilno in med civilno civilnimi aktivnostmi v vesolju kot tudi aktivnostmi na področju nacionalne varnosti in obrambe in v tem pogledu se Slovenija pridružuje nemškemu non-paperju, ki izraža precejšnje nezadovoljstvo s strani komisije pripravljenim aktom in ga kot nakazuje gradivo v tej obliki tudi ne moremo podpreti. Toliko in se opravičujem, če sem bil kanček predolg.

Hvala državni sekretar Frangež, sedaj bom pa prosil še doktor Jureta Gašpariča, državnega sekretarja, da nam predstavi izhodišča o delu za raziskave. Izvolite.

Najlepša hvala predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, kolegice, kolegi. V okviru prihajajočega Sveta Evropske unije za konkurenčnost prihodnji teden bodo ministri, pristojni za raziskave, obravnavali poročilo o napredku in vodili politično razpravo, zlasti o eni ključni zadevi, in sicer o prihodnjem okvirnem programu za raziskave v prihodnjem obzorju Evropa v okviru večletnega finančnega okvira. To bo osrednja točka. Poleg tega se pričakuje, da bodo tudi obravnavali Predlog uredbe o spremembi uredbe o vzpostavitvi skupnega podjetja za evropsko visoko zmogljivo računalništvo Euro HPC, kamor se bo dodajala Kvantum, pa možnost vzpostavitve gige tovarn umetne inteligence, ampak kot rečeno, v ospredju bo Obzorje Evropa. Izhodišča, ki smo jih pripravili in o katerih bo minister razpravljal prihodnji teden, temeljijo na stališčih, ki jih je ta odbor pretekli petek podrobno preučil, zato predsedujoči in poslanke in poslanci, če se strinjate, jaz ne bi še enkrat ponovil tega, kar je generalni direktor doktor Bog prejšnji teden predstavil, ampak sprememb pravzaprav ni. v ospredju je še vedno razmerje med Obzorjem Evropa s skladom za konkurenčnost, o katerem je prej govoril kolega Frangež, o dual-use, o raziskovalnih tehnoloških infrastrukturah v razmerju med tema dvema, o samem postopku evalvacije projektov, ali bo enostopenjska, dvostopenjska, ali bo double-blind ali ne bo, o tem, kam sodijo misije, skupne prioritete in tako dalje, ampak kot rečeno, sprememb od prejšnjega petka ni, sem pa pripravljen seveda razrešiti še vse morebitne dileme, ki bi se vam medtem porodile. Hvala.