En lep pozdrav vsem skupaj! / nemir v dvorani/

Ja, smo? Smo. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 54. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: doktor Matej Tašner Vatovec in Karmen Furman. Na seji pa kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Jurija Lepa.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, točka 2 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, in točka 3 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU IN SPODBUJANJU GRADNJE JAVNIH NAJEMNIH STANOVANJ.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 151. seji, 5. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za finance, kjer so se opravičili, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, ki se je prav tako opravičil.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, Ministrstvu za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Luka Omladič. A, pardon, se opravičujem, državni sekretar doktor Klemen Ploštajner, izvolite.

Hvala za besedo.

Pred nami je kratka tehnična novela Zakona o financiranju in spodbujanja gradnje javnih najemnih stanovanj. Zdaj, ta novela nadgrajuje besedilo, ki je bilo tega julija potrjeno v Državnem zboru in je stopilo v veljavo avgusta. Ne prinaša nekih večjih vsebinskih sprememb, a gre bolj za tehnične dopolnitve zakona, ki omogočajo oziroma olajšajo njegovo izvajanje.

Kot ste seznanjeni je bil z zakonom vzpostavljen nov mehanizem in sicer posojilni mehanizem preko SID banke, ki temelji na subvenciji obrestne mere. s sredstvi državnega proračuna, ki jih zagotavlja Zakon o financiranju. S tem se bodo zagotovili pogoji ugodnega financiranja, za katerega so akterji na stanovanjskem področju že vrsto let se zavzemali. In sicer posojila s 30-letno ročnostjo in eno procentno fiksno obrestno mero. Ker gre pa za nek nov mehanizem, ki terja neko posebno obravnavo državnih sredstev in neke posebne oblike dodeljevanja v bistvu sredstev SID banki v uporabo, se je pri njegovem izvajanju in nastavljanju, se pravi potem, ko smo zakon sprejeli in sprejemanju proračuna za prihodnji dve leti ugotovilo določene pomanjkljivosti in zdaj pač ta predlog novele te pomanjkljivosti odpravlja oziroma olajša izvajanje.

Jedro v bistvu spremembe je, da ureja vprašanje dodelitev sredstev za izvajanje instrumenta SID banki, pri čemer omogoča, da bodo sredstva za subvencijo določenega obsega kreditov, da bo banka kot izvajalec finančnega instrumenta prejela vnaprej. Predlog na tak način usklajuje tveganja, ki se pojavljajo zaradi različnih časovnih dinamik. Kot je znano, Zakon o financiranju zagotavlja sredstva za financiranje deset let, medtem ko se bodo subvencije obrestne mere dodeljevale potencialno naslednjih 40 let, se pravi 30 letno posojilo, zadnje je dodeljeno čez deset let, vse skupaj pridemo na 40 let. In da se uravnoteži v bistvu ta, oziroma uskladi ta raznolika v raznolikosti, v časovnosti, je predlagan inštrument, kot je. Vseeno pa se zagotavlja vse oblike nadzora nad porabo temi sredstvi in ohranja tudi last sredstev v lasti Republike Slovenije, dokler niso dejanske subvencije dodeljene.

Zdaj, mogoče bi na tem mestu vseeno izkoristil, da bi omenil tri stvari, ki so se od zakona odvile in so pomembno, v bistvu pomembno kažejo na pomen tega zakona. Prvi je vezano na ta konkreten inštrument, ki ga danes izpopolnjujemo, mislim, upam, da ga bomo izpolnili in potem tudi naslednji teden na seji Državnega zbora je, da sta se dve največji evropski razvojni banki, to je EIB in C banka, pred 14 dnevi na konferenci v Ljubljani že zavezali, da bosta sodelovali pri oblikovanju tega inštrumenta in tudi namenili sredstva za njegovo izvajanje. Vice guverner C banke je omenjal celo znesek 300 milijonov evrov, ki bi jih obe banki namenili za izvajanje tega inštrumenta. Predvsem pa je bilo pomembno, da je bil inštrument prepoznan, s strani tudi teh dodatnih virov in da bo posledično zaradi tega tudi zaživel.

Druga ključna tema, ki je povezana s tem zakonom je zagotavljanje kohezijskih nepovratnih sredstev. V takratni razpravi julija so predvsem predstavniki Državnega sveta lokalnih skupnosti izpostavljali pomen nepovratnih sredstev. V tem času je Vlada v okviru spremembe kohezijskega programa zagotovila 42 milijonov nepovratnih virov. s spremembami kohezijskega programa, s čimer se na nek način naslavlja tudi to vprašanje.

In tretja tema, od sprejema zakona je bilo, sta bila sprejeta dva proračuna za leto 2026 in 2027. Oba dva dodeljujeta dodatnih 75 milijonov evrov vsako leto za namensko premoženje stanovanjskega sklada, pri čemer bo prihodnje leto, vsaj tako je načrtovano, vseh 75 milijonov evrov namenjenih za izvajanje programov sofinanciranja lokalnih skupnosti.

Če potegnem pod črto, v bistvu se je na podlagi tega zakona in drugimi dopolnitvami bo v prihodnje zagotovilo 42 milijonov nepovratnih sredstev, 75 milijonov evrov ugodnih oziroma namenskega premoženja Stanovanjskega sklada in iz tega mehanizma SID banke do 65 milijonov evrov ugodnih posojil vsako leto.

Se pravi, oblikuje se na podlagi zakona ta sistem financiranja, za katerega smo se v bistvu zavzemali in ga tudi vzpostavljali čez celoten mandat.

Če zaključim, v bistvu, če povzamem, da novela zakona prinaša neke tehnične dopolnitve, ki omogočajo lažje izvajanje inštrumenta, s tem, da bo inštrument čim hitreje zaživel. Zato tudi po nujnem postopku, da bo v prihodnjem letu čim hitreje začel delovati. Amandmaji, ki so predlagani, sta pa dva, v bistvu sta oba dva tudi precej tehnična. En podaljša rok uveljavitve zakona na tistih 15 dni, drug gre pa za neko nomotehnično uskladitev.

Če bo pa še kaj v razpravi, sem pa na voljo. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba ob proučevanju predloga zakona ni zaznala, da bi šlo zgolj za tehnične spremembe. Opozorili smo v svojem mnenju na 2. člen Ustave, ki zahteva jasne, razumljive in nedvoumne zakonske določbe. Predvsem se je to nanašalo na predlagano črtanje opredelitve, da gre pri financiranju gradnje javnih stanovanj za proračunska sredstva. Pri tem smo izhajali tudi iz 148. člena Ustave, ki določa, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države.

Na 2. člen Ustave smo opozorili tudi na rešitev, ki predlaga odstop od ureditve po Zakonu o javnih financah, predvsem tudi zato, ker je istočasno v zakonodajnem postopku tudi zakon, ki ureja javne finance in bi bilo v bistvu treba to rešitev umestiti v sistemski zakon. Hkrati ta predlagana rešitev, ki določa odstop od Zakona o javnih financah na eni strani je opredeljena kot diskrecijska pravica, se pravi, da se sredstva lahko nalagajo, na drugi strani pa kot obvezno, se pravi, da mora, da pristojno ministrstvo mora nalagati sredstva. To sta bili v bistvu dve pripombi.

Res je, tudi predlagana sprememba glede vakacijskega roka je 15-dnevni rok, se pravi to je ta predlagan zdaj splošni uveljavitveni rok, je bil pa ta kratek rok oziroma naslednji dan po objavi, vezan na to, da je za predlog zakona bil potrjen nujni postopek. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na obravnavo členov, rok za vlaganje amandmajev še ni potekel, amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na razpravo o vseh členih in amandmajih skupaj.

Kdo želi razpravljati? Zvonko Černač, izvolite, imate besedo.

Ja, vsem en lep pozdrav!

Zdaj, ne glede na to, da gre za nek administrativno tehnični popravek zakona, ki je bil letos sprejet, mislim, da gre za področje, ki terja tudi vsebinsko obravnavo in glede na to, da smo danes v taki sestavi in da je z nami tudi državni sekretar, bi mogoče to priložnost obravnave teh tehničnih popravkov zakona izkoristili tudi za odgovore na posamezna vprašanja, ki se v tem letu pojavljajo na področju stanovanjske gradnje in ukrepih, ki jih je potrebno v povezavi s tem sprejeti, da bi lahko ta zakon sploh zaživel.

Ker zdaj, kot vidimo, nekatere zakone sprejemate v tem mandatu, bom rekel, na nek administrativno tehničen način. Ima človek občutek, kot da ne poznate vsebine oziroma kaj naj bi pravzaprav te zakonodajne rešitve potem v praksi pomenile?

Če pogledamo recimo samo področje zdravstva. Včeraj smo bili priča spet nekemu posiljevanju s proceduro in sprejemanjem nekega interventnega zakona, ki je povozil vsa pravila, pravna pravila v Državnem zboru. kar je sicer pomembno, ampak bolj pomembno pa je, da se spreminja vsebina z nekim interventnim zakonom, kot bi bili v vojnem stanju, pa nismo, pa tudi nimamo nobene epidemije Covid ali kaj podobnega in da se popravljajo zakoni, ki so bili sprejeti in popravljeni v tem mandatu že ničkolikokrat, gre pa za področje, ki potrebuje neke domišljene dolgoročne rešitve, v kolikor ne želimo biti priča temu, čemur se zdaj dogaja, kar se zdaj dogaja na tem področju. Ob vseh teh ciljnih zakonih, ki naj bi bili sprejeti v krepitev javnega zdravstva se javno zdravstvo sesuva, ostalo bo državno zdravstvo. In zanimivo je, da levičarska politika z ukrepi in zakoni, ki jih sprejema, krepi zasebni sektor oziroma privatno zdravstvo. In nekaj podobnega je tudi na področju oskrbe starejših, kjer ste zakon najprej vrgli v koš, potem sprejeli drugega, potem pa po dveh letih z interventnim zakonom, en mesec pred uveljavitvijo dela tega zakona, reševali situacijo, da je sploh lahko zakon se začel s 1. decembrom letos uporabljati

Zdaj, na tem področju v kolikor bi želeli ta Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj dejansko zaživeti, manjka temelj za ta zakon. Manjkal je že takrat, ko je bil ta zakon sprejet in manjka še vedno. Zdaj ste prišli sicer s to spremembo zaradi tega, ker vas zadeve v formalnem smislu bremenijo in je pač treba nekatere zadeve administrativno urediti, čeprav moram reči, da se tudi tukaj človeku pojavljajo mešani občutki. Zakon ima pet členov, od tega je en člen, ki določa uveljavitev zakona, Zakonodajno-pravna služba pa na štiri člene daje pripombe na štirih straneh. Na štirih straneh, na štiri člene, pravna služba, da ne govorimo o vseh ostalih zakonih, ki sem jih prej omenjal, kjer gre za pripombe na nekaj deset straneh.

Skratka, človek se ne more znebiti občutka, da, oprostite, ne veste kaj delate oziroma da za področje, za katerega ste odgovorni, da ga niste sposobni in da ga ne obvladujete. Zakaj to govorim? Temelj za kakršnokoli vsebinsko nadgradnjo tega področja je seveda osnova, ki govori o tem, kaj se bo v naslednjem obdobju, v tem obdobju, ki naj bi zagotavljalo neka stabilna sredstva na tem področju, poleg ostalih sredstev, ki so bila omenjena danes s strani državnega sekretarja, se pravi raznih finančnih mehanizmov in kreditov, v nek program, ki določa, kako, v kakšnem številu in na kakšni osnovi se bodo ta stanovanja gradila. O čem govorim? Stanovanjski program. Je to, ki bi moral seveda biti sprejet istočasno vsaj ali pa še preden je bil ta zakon v tem Državnem zboru sprejet pa ga ni. Stanovanjski program, ki ga imamo in ki je edini, je za obdobje 2015-2025. V tem stanovanjskem programu so bili pač določeni elementi izvajanja stanovanjske politike v Republiki Sloveniji za teh deset let in en del teh elementov je bila tudi gradnja javnih stanovanj, najemnih stanovanj. Ampak ta program se je iztekel, smo decembra 2025, novega pa ni. Novega pa ni. Torej, ni temelja, ki ni vsebine, ki bi omogočala potem, da bi se lahko ta zakon, ki ga ste sprejeli v letošnjem letu in ki ga zdaj sami novelirate, ker ste ugotovili, da je bil slabo napisan, apliciral oziroma uporabil. Ob začetku mandata ste zagotavljali najprej 30000 stanovanj, potem 20000 stanovanj. Potem so se te ambicije malo skrčile na 3000. Potem je nekdanji minister, ki je bil takrat še zadolžen za to področje, dokler niste umetno ustvarili novega ministrstva, Luka Mesec, rekel, ustvarili bomo stroj, ki bo sposoben zagotoviti 2000 stanovanj na leto, tako se je izrazil in ponavljam njegove besede. Ampak od tega nič ne. Mi bi danes pri obravnavi tega zakona morali v obrazložitvi ne glede na to, da gre za novelo, imeti preglednico iz katere bi izhajalo kje, na katerih lokacijah in v katerih rokih se bodo v naslednjih letih ta stanovanja zgradila. Najmanj pa bi morali imeti preglednico za naslednje leto. Tako pa imamo neke projekte, ki se nadaljujejo še na podlagi programa, ki je bil sprejet za obdobje 2015-2025 in zelo malo novega ali nič. Se pravi, v glavnem gre za stvari, ki so bile zastavljene v prejšnjem desetletnem obdobju in se v teh letih zaključujejo, nekatere se bodo zaključevale v naslednjih letih. Nekatere, ki so bile v programu iz tega obdobja, pa se bodo tudi začele v naslednjem letu in verjetno še kakšne naprej. Ampak to so zadeve, ki so bile že sprejete. V kolikor bi bil namen, da se to področje okrepi in obravnava resno, potem bi morali imeti danes poleg tega zakona na mizi in poleg sheme gradnje javnih stanovanj in politike na tem področju, tudi ostale podporne elemente stanovanjske politike, predvsem ukrepe, ki bi omogočali zniževanje ekstremno visokih najemnin, tržnih najemnin v Republiki Sloveniji pa tega ni. V vašem mandatu so se najemnine več kot podvojile, v vašem mandatu so se cene stanovanj več kot podvojile. Razlog je posledica zgrešene prostorske in gradbene politike, ker upravni postopki potekajo predolgo. Tudi tam, kjer bi si ljudje sami reševali svoja stanovanjska vprašanja tega ne morejo narediti, ker so postopki preveč dolgotrajni in tudi pri majhnih zadevah tega ni. In seveda je pritisk potem na najem in na trg tam, kjer sploh kaj je enormen, ampak nič od tega nimamo. Danes bi bilo vseeno prav, glede na to, da tega ni, da teh 2000 stanovanj, za katere je še lani bila obljuba, da se bodo začela graditi do konca letošnjega leta in da se bodo gradila v naslednjem letu. Mislim, da tam okrog 15 procentov se jih bo gradilo, ne 2000, ampak okrog 300 do 500, ampak to so vse projekti, ki imajo dolgo brado in so bili zastavljeni že v preteklih letih. Ni pa vsega ostalega, kar sem prej omenjal. V Slovenski demokratski stranki, kot veste, smo pred časom pripravili en celovit paket teh ukrepov, o katerih je tekla tudi razprava, ne samo na odboru, ampak tudi na plenarni seji Državnega zbora in bili so tako ukrepi s področja podpore zagotavljanju gradnje javnih stanovanj, predvsem pa ukrepi, ki omogočajo podporo zagotavljanju stanovanj in bivalnih pogojev tam, kjer si jih ljudje sami lahko zagotovijo. Ukrepi s področja davčne politike, ki bi omogočili lažjo pridobitev teh enot. Vi veste, da ste odpravili davčno reformo, del katere je bil tudi dvig davka na najemnine iz 15 na 25 odstotkov, kar je bil popolnoma zgrešen ukrep. Mi smo predlagali, da se to popravi in da če že ostane 25 odstotkov za kratkoročni najem, bi pa za dolgoročni najem moral biti moral biti ta davek največ deset odstoten. In neka spodbuda, da se vzpostavi nek stabilen, nek stabilen najemni trg, da se za daljše obdobje stanovanja oddajajo in da se s to nižjo davčno stopnjo tudi prepreči tako imenovano sivo polje oziroma sivo oddajo. Predlagali smo tudi ukrepe za razbremenitev na področju komunalnega prispevka, DDV in tako naprej, predvsem pa ukrepe na področju prostorske in gradbene zakonodaje, vendar ste vse to v koaliciji žal zavrnili. Tako da smo pričakovali, da vsaj en del tega bo predmet obravnave pri katerikoli od novel, tudi pri tej danes, vendar nič od tega žal ni na mizi, vseeno pa bi bilo prav, da bi državni sekretar povedal, govoril je o sredstvih za prihodnje leto. Glede na to, da je ta zakon bil sprejet letos in da že velja, koliko je finančnih učinkov tega zakona do danes? Se pravi, koliko teh sto milijonov, ki naj bi bili namenjeni v podporo tej gradnji, je bilo do današnjega dne že izkoriščenih in koliko teh sto milijonov je bilo izkoriščenih za podporo z subvencioniranjem projektov z nižjo obrestno mero. Prav bi bilo tudi, da izvemo, zakaj se ni poenostavila stanovanjska jamstvena shema, ki bi predvsem mladim, mladim družinam omogočala, da bi lažje prišli do lastnega stanovanja. Zakaj se ni oživila ta ideja, ki je bila nekoč že predmet obravnave, tudi strokovne, glede najema s kasnejšim odkupom, ki bi omogočala tistim, ki trenutno niso kreditno sposobni, se jim pa ta situacija skozi leta izboljšuje in popravlja, da bi lahko tudi na ta način prišli do lastnega stanovanja.

Potem bi bilo dobro slišati tudi odgovor na vprašanje: koliko teh stanovanjskih enot ste do danes zgradili v povezavi s sanacijo po poplavnih območjih na Koroškem in ostalih delih Slovenije. Takrat ste na ministrstvu objavili nek javni arhitekturni natečaj za te objekte, pa smo gledali potem te hiške, ki naj bi glede na potrebe rasle kot neke kasarne. Najprej bi bil en objekt za tričlansko družino, potem bi ta rasla, pa bi se ta objekt malo razširil, ste tudi neke nagrade podeljevali za te arhitekturne rešitve, nas zanima v Slovenski demokratski stranki, koliko od teh rastočih vojašnic ste do sedaj zgradili, za kakšne denarje, koliko so bili stroški tega javnega natečaja, kakšni so bili učinki? In seveda odgovor na vprašanje, kako daleč ste s pripravo stanovanjskega programa za naslednje desetletno obdobje?

Zdaj, v povezavi s tem dvigom najemnin v tem obdobju zadnjih treh let na trgu, ne moremo mimo novele Stanovanjskega zakona, v kateri ste predvideli in to se zdaj dogaja in se bo v prihodnjem letu zgodilo še bolj intenzivno, dvig tudi neprofitnih najemnin, za kar znatne zneske. V starejših primerih, ko gre za starejše enote, naj bi se te najemnine povečale celo za 80 odstotkov, kar pomeni, da je to še dodaten pritisk na tem področju ob pomanjkanju stanovanjskih enot. Tako da je občutek, da dejansko ta politika, ne da je zgrešena stanovanjska, ampak da je praktično ni, da praktično ni, da stvari padajo tako, kot se predsednik Vlade zjutraj zbudi pa mu neka ideja utrne pa reče, zdaj bomo pa to naredili in pol vi tu in tam naredite. Podobno kot na vseh drugih področjih. Žal tega se ni mogoče znebiti, gre pa za zelo pomembno področje, ki se je v zadnjih treh letih, kot veste, še dodatno zaostrilo in dostopnost do stanovanj je danes bistveno, bistveno slabša in na nižjem nivoju kot je bila pred tremi leti in pol. In nobenih ukrepov konkretnih, da bi se to stanje v prihodnje izboljšalo.

Kar se tiče te novele zakona. Glejte, gre za, tako kot je bilo povedano, administrativno tehnični popravek, sami ste ga zakrivili. Sami ga tudi popravljate, tako da Slovenska demokratska stranka pri tem odločanju res nima namena sodelovati. Hvala.

Hvala lepa.

Bi želel še kdo razpravljati? Bi…, se jaz prijavljam k besedi, pa potem bi državni sekretar odgovoril.

Ja, jaz v bistvu se s predhodnim razpravljavcem strinjam, pač v enem delu, da je to zelo pomembna tema, ostalih pa bolj kot ne. Zdaj, pred nami je Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Najprej je treba seveda jasno povedati, da ta novela ne spreminja ciljev stanovanjske politike, ki jih imamo, ne zmanjšuje obsega sredstev in ne uvaja nekih novih obremenitev. Gre za, kot je bilo že večkrat rečeno, za tehnično prilagoditev, ki omogoča, da se že sprejet zakon lahko učinkovito izvaja. Izhodišče, na katerem delamo, je znano in ga je, v bistvu ga ni mogoče relativizirati. Slovenija ima premajhen in nestabilen fond javnih najemnih stanovanj, manj kot 4 procente stanovanj je javnih najemnih, če vemo, da recimo v Evropski uniji v povprečju dosega okrog 8 procentov, nekako od Avstrije do Danske pa še bistveno nad tem, tudi do 20 procentov. In če gledamo, kako ta javni fond vpliva na rast cen, je pri teh, ki imajo okrog 20 procentov velik delež javnih najemnih stanovanj, se cene dvigajo bistveno počasneje kot drugod. Seveda, posledice pa čutimo pritisk na tržne najemnine, skok cen stanovanj na splošno in na koncu vedno več gospodinjstev, ki si primernega doma ne more privoščiti. Zdaj, Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj je bil sprejet kot odgovor na to stanje. Prvič po desetletjih se uvaja neko stabilno, predvidljivo financiranje javne najemne gradnje in to je bil nekako, se mi zdi, bistven prelom z dosedanjim obdobjem, z dosedanjimi reševanji, če temu tako rečem. In osnovni zakon predvideva dva ključna mehanizma, namensko premoženje stanovanjskega sklada in drugih upravičencev, subvencijo obrestne mere za posojila, ki jih bo seveda SID banka namenjala za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Novela o kateri danes odločamo pa posega prav v ta drugi del, v tehnično izvedbo subvencioniranja obrestne mere. Zakaj? Ker se seveda pričakuje posojila s 30-letno ročnostjo in eno odstotno fiksno obrestno mero. Če želimo, da ta instrument deluje ves čas trajanja posojil, ne more nekako temeljiti na logiki vsakokratnega, vsakoletnega improviziranja v proračunu do, ne vem, leta 2064, tveganje bi bilo preprosto preveliko in predlog zakona omogoča, da državna sredstva za subvencije obrestne mere, da se zagotovi vnaprej in se jih nekako deponira na posebnem računu pri Banki Slovenije. Ta sredstva so seveda namensko vezana izključno za subvencijo obrestne mere, vodena so izven bilančno v poslovnih knjigah ministrstva in pod stalnim nadzorom države, ki ostaja njihova lastnica. Iz tega računa se bodo potem to v naslednjih desetletjih izplačevale subvencije, obrestne mere skladno s pogodbenimi obveznostmi in zakonom. Če pa bodo sredstva recimo neizkoriščena, se vrnejo v proračun. S tem se nekako je jasno, da se ne ruši integriteta javnih financ, ampak ravno nasprotno, omogoča se neki instrument, ki je brez takšne ureditve praktično neizvedljiv.

Še eno stvar se mi zdi pomembno poudariti, instrument, ki ga s to novelo omogočamo se ne postavlja v nekem vakuumu. Okrog njega se je vzpostavil že zdaj nek celovit finančni okvir. Od sto milijonov dodatnega namenskega premoženja, ne vem, 75 milijonov evrov dodatnih evrov namenskega premoženja v letih 2026, 2027, pri čemer je leto 2026 namenjeno predvsem sofinanciranju lokalnih projektov. 42 milijonov dodatnih kohezijskih nepovratnih sredstev za javna najemna stanovanja. To, kar smo že slišali, javna podpora in sofinanciranje Evropske investicijske banke in Razvojne banke Sveta Evrope, ki skupaj načrtujeta do 300 milijonov evrov investicij skozi ta program SID banke in na koncu, do 65 milijonov evrov ugodnih posojil letno s 30 letno ročnostjo in enim odstotkom z eno odstotno fiksno obrestno mero. To ne vem, ni nek kozmetični popravek, ampak je dejansko del zagona sistema, ki lahko v naslednjem desetletju bistveno spremeni to podobo javnega najemnega fonda v Sloveniji in s tem olajša življenje tistim, ki danes največ plačujejo, najvišjo, plačujejo najvišjo ceno stanovanjske krize, mladim družinam, starejšim, zaposlenim z nizkimi in srednjimi dohodki. Jaz mislim, da naša naloga ni, da ohranimo nek status quo, tako kot je bilo do zdaj. V katerem so javna najemna stanovanja izjema. Tržne najemnine pa nek temelj, da ne rečem, norma. Naša naloga je, da vzpostavimo tak sistem, ki bo, ne vem, v katerem bo javno najemno stanovanje neka normalna, dostopna in tudi varna izbira. In predlog zakona o katerem odločamo danes, se mi zdi eden ključnih tehničnih korakov, da se to res zgodi in zato seveda bom predlog zakona podprl.

Toliko z moje strani.

Replika Zvone Černač, izvolite.

O tem, kar ste govorili, predsednik, ne odločamo danes, o tem je bilo že odločeno, ta zakon je že bil sprejet, o tem sem, o vsebini kar govorite danes gre pač za nek tehnični popravek zaradi, bom rekel, teh proračunskih in ostalih javno finančnih zahtev in tako naprej. Ste pa sam povedal kaj pomenijo javna najemna stanovanja. Rečeno je bilo 4 odstotke, to pomeni 35000 enot. Se pravi, tudi če bi res uspeli pridobiti 2000 enot na leto, kar je po naši oceni glede na zgrešeno prostorsko politiko trenutno nemogoče in je ta maksimum tam nekje med 500 do tisoč enotami, če je letno, bi to pomenilo, da bi se ta fond javnih stanovanj na 8 odstotkov podvojil v dobrih 20 letih. Zaradi tega govorimo v Slovenski demokratski stranki, da je ta stanovanjska politika, ki področje dostopnosti do stanovanj temelji samo na tem segmentu, napačna, in da je potrebno okrepiti vse ostale segmente.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanka Iva Dimic nadomešča poslanca Aleksandra Reberška.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju, doktor Klemen Ploštajner, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Ker sem bil neposredno izzvan, se bom v enih delih tudi odzval, pa bom začel s tem. Nimam nobene težave s konstruktivno kritiko, nimam nobene težave z dialogom, pa s komentarji na delo, ki ga delamo, se tudi sam zavedam omejitev in stvari, ki jih je še potrebno narediti. Težave imam z v bistvu nekim licemernim odnosom do naše politike, pa do preteklih politik, pa tudi politikantstvom, ki se dela pač na stanovanjski politiki. In ni lepšega pokazatelja tega, kot je bil, kakršnega smo danes slišali pri odnosu do javnih najemnih stanovanj. Takrat, ko opozicijskim strankam koristi kritizirati javna najemna stanovanja to počnejo takrat, ko jim koristi se hvaliti z njimi to počnejo in to kaže tudi na celoten odnos do tega fonda. Uporabljajo ga takrat, ko jim je uporaben, ne vidijo ga kot pač neko temeljno politiko, na kateri bi delali, pa na čem bi se sistematično delalo. Tako da to je pač en pokazatelj, ki tudi kaže na druge stvari, ki so bile omenjene in se bom zdaj tudi vzdržal, ne bom se dotikal vseh vsega, kar je bilo omenjeno, ker je bila marsikatera tema odprta, ampak samo tiste, ki so ali neposredno vezane na predlog zakona oziroma na zakon osnovni, ki ga imamo in na politike, ki so vezane na to, se pravi, v glavnini vezane na javna najemna stanovanja. Ta ista, ta ista v bistvu, recimo ji licemeren odnos do vsega skupaj, je tudi glede nacionalnega stanovanjskega programa. Res se mi ne zdi neprimerno, da mi nekdo, ki je bil v dveh vladah, pri eni tudi dejansko minister odgovoren za to področje. Med letom 2009 in 2015 deloval v času, ko ni bilo nacionalnega stanovanjskega programa, danes smo v času, ko je še veljaven nacionalni stanovanjski program in se strinjam pač, da bi bilo fajn, da bi imeli tudi že dokončno dokončanega prihodnjega mimogrede, ta bo do konca leta tudi dan v javno obravnavo, mi pač res se ne zdi primerno, da v tem dolgem obdobju šestih let, ki sta bili dve vladi, ki jih je vodila opozicijska stranka, v katerem je bil tudi gospod poslanec, minister in pristojen za to področje, takrat ni bilo nacionalnega stanovanjskega programa in kolikor jaz tudi vem, ni bil pripravljen, bili so pripravljeni neki osnutki, ampak pač ni bil pa sprejet. Tako da, to se mi tudi zdi pač zelo neprimerno, je pa, se pa strinjam glede tega, da pa je pač smiselno opozarjati vladajoče, vladajoče koalicije, na podlagi česa delajo, kaj so neke usmeritve, strategije in tako naprej, to se mi zdi pa čisto smiselno, ampak ta del se mi zdi potrebno opozoriti.

Enak licemeren odnos, ki se veže tudi na javna najemna stanovanja, vprašanje dostopnosti in vprašanje dviga najemnin. Leta 2021 pod preteklo v bistvu, vlado je bil tudi sprejet Stanovanjski zakon, ki je tudi dvignil najemnine. Takrat to ni bil, ni bilo postavljeno vprašanj, danes to je. In tisti dvig, ki je bil takrat narejen, se strinjam, da je bil smiseln in sem pa takrat sicer kot predstavnik ali pa bolj aktiven v akademski sferi, sem bil z nekim malo drugačnim pogledom bolj kritičen do tega, danes sem manj, je bil potrebna stvar. Zdi se mi samo težava s tem, da takrat je bilo to okej, danes to ni okej. Ta odnos v bistvu uporabe politikantskega odnosa do politik se mi zdi pač malo sporen. Drži pa, da so se pač najemnine v stanovanjskem zakonu, se bodo dvignile, se bodo prilagodile, je bil pa v bistvu pristop narejen na tak način, da obremeni najemnike čim manj, na način, da se tiste najemnine, ki so izrazito nizke in te obsegajo tudi manj kot 2 evra na kvadratni, lahko si preračunate, za 50 kvadratov veliko stanovanje je to 100 evrov ali še manj, da se bodo te najemnine v bistvu morale prilagoditi, ker drugače bo sistem nevzdržen in to je bilo pač tudi, tudi v preteklosti.

Zdaj pa, tisto, kar je bilo pa konkretnega, če se pa zdaj vežem na konkretne stvari, ki so bile izpostavljene glede učinkov tega zakona in kako so se porabljala sredstva, ki so do zdaj, za katere namene se porablja in kako se bodo tudi v prihodnje. Dokapitalizaciji, prvi dve, ki sta bile narejene v obsegu 25 milijonov evrov, sta v bistvu v celoti porabljeni, deloma sta bili porabljeni za projekte, ki so, ki so bili takrat v gradnji, da so se dofinancirali. Nek tak primer je recimo Podbreznik v Novem mestu ali pa Dolgi most v Ljubljani. Ostali so bili namenjeni za programe sofinanciranja s strani Stanovanjskega sklada. Ti programi so, vsaj tisti program soinvestitorstva za javna najemna stanovanja v celoti porabljen, so investitorstva za oskrbovana stanovanja tudi skoraj v celoti porabljen, sredstva za nakup so pa tudi v glavnini porabljena, če ne bodo, pa pač v prihodnjem, prihodnjem mesecu, ko bodo se še realizirale ponudbe, ki so prišle. Gre pa za nakupe zemljišč in stanovanj, primeri, ki so iz tega ven nastali, je na primer nakup stanovanj v Črni na Koroškem, kjer bo stalo 15 novih javnih najemnih stanovanj. Primer tega je tudi nakup zemljišč, zemljišča v Celju, kjer bo, v kratkem, je postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja, v kratkem pridobljeno gradbeno dovoljenje, upamo in bo tudi nastala gradnja. Največja tranša dokapitalizacije sto milijonov evrov, ki je bila opravljena v letošnjem letu, je omogočila in bo omogočila realizacijo projektov Stanovanjskega sklada. Med drugim tudi prej omenjeno Celje. Govorimo pa tudi o projektih, ki da imajo dolgo zgodovino, dolgo brado, tako kot marsikateri prostorski ali pa nepremičninski projekt, ki ga imamo v Sloveniji, ampak s temi sredstvi se bo omogočala njihova realizacija, to so pa ti največji projekti v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ki trenutno za njih potekajo postopki pridobivanja integralnega, integralnega gradbenega dovoljenja. Kar se tiče pa pač samega zakona in njegovih učinkov. / kašljanje/ Pardon. Se pa kaže predvsem pri prihodnjih projektih, ki se napovedujejo ali se načrtujejo. Trenutno je za tisoč 300 stanovanj v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Nekateri so tisti, ki so že financirani z letošnjo dokapitalizacijo, nekateri so predvideni v obsegu sredstev za prihodnja leta in teh posojil. Bom navedel recimo en tak konkreten primer; že pridobljeno gradbeno dovoljenje ima projekt ljubljanskega sklada na Povšetovi s 300, 360 stanovanji, katerega realizacija brez sredstev teh ugodnih posojil ne bi mogla biti realizirana in bo to nek projekt, ki bo pač se razvil zaradi teh sredstev.

Tako da vi, kar, kar se tiče porabe za prihodnji dve, tri leta, so projekti v glavnini aktivni in vemo približno kaj se bo financiralo. Ključen temelj je pa to, da bodo od danes naprej oziroma od sprejetja, to ste prav rekli, po vsebini se je odločalo že pred tem, na podlagi tega znanega sistema financiranja začeli razvijati nove projekte tudi danes, ker se bo vedelo, da bo do leta 2028, 2029, 2030, 2031 in tako naprej, sredstva na voljo, v kakšnem obsegu, za kakšne, pod kakšnimi pogoji, kar bo pač dajalo akterjem na stanovanjskem področju dovolj motivacije, spodbud in varnosti, da bodo projekte tudi aktivno razvijali, ker do sedaj pač takega spodbudnega, predvidljivega okolja ni bilo.

Toliko na kratko pojasnil.