Lepo pozdravljeni!

Začenjam 38. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še enkrat pozdravljam vse članice in člani odbora, vsi vabljeni ter ostali prisotni.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: doktorica Vida Čadonič Špelič, Anja Bah Žibert in Žan Mahnič. Imamo pa tudi nekaj pooblastil: doktorica Tatjana Greif nadomešča Natašo Sukič, Lucija Tacer Perlin nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič in Andreja Rajbenšu nadomešča Janjo Sluga.

Dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O UVEDBI E-VOLITEV, ki ga je Državnemu zboru na podlagi 184. člena poslovnika državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim doktorjem Anžetom ogarjem in je bil 3. 12. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, k tej točki dnevnega reda pa so bili vabljeni v imenu predlagatelja poslanec Anže Logar oziroma poslanka Eva Irgl, Vlada, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Državna volilna komisija in dodatno vabljen gospod Gašper Krč, predstavnik pobude Čas je za e-volitve, glasujmo kjerkoli, varno in enostavno.

V uvodu na današnji seji bo odbor po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju, ali je podan predlog za razpis primeren, pri čemer omenjeno mnenje odbora za kasnejše končno odločanje na državni seji Državnega zbora ni zavezujoče. Ker predlog za razpis po poslovniku Državnega zbora ni akt, h kateremu bi se lahko vlagali amandmaji, lahko predlog do glasovanja o mnenju spreminja zgolj predlagatelj. Če bo Državni zbor na seji sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma.

Pričenjam z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, o kateri bomo najprej opravili razpravo in nato še glasovali o predlogu mnenja odbora.

In zdaj dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja. Poslanki Evi Irgl, izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci.

Točno tako je, kot ste povedali. Poslanska skupina poslancev Stranke Demokrati je torej v Državni zbor vložila zahtevo, da Državni zbor razpiše posvetovalni referendum glede elektronskih volitev. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne e-volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah? Torej, mi si želimo, da se na nek način opravi širša razprava, tako med političnimi strankami, tudi podmladki strank. Nenazadnje je naša zahteva temelji prav na podlagi peticije, ki so jo vložili Mladi Demokrati, podmladek stranke Demokrati in mislim, da imajo tudi že neke pogovore v zvezi s podmladki teh strank ostalih v parlamentu in izven, kjer bodo tudi odprli te pogovore glede elektronskih volitev.

Torej želimo, da se na nek način opravi širša razprava, tako v političnem prostoru kot tudi med ostalo zainteresirano javnostjo. Predvsem pa si želimo, da se ljudje lahko na referendumu do tega tudi opredelijo, gre torej za posvetovalni referendum. Teh smo imeli že nekaj v tem mandatu. Ta ni zavezujoč, kot je že predsednica povedala. Lahko pa seveda nekako izmeri utrip ljudi, kako razmišljajo o določenem vprašanju pokaže torej, kaj ljudje menijo o vsebini, ki je razpisana. Tukaj gre za eno izmed oblik, torej neposredne demokracije, referendum kot tak pa vsi vemo, da je najvišja oblika demokratičnega odločanja. In zato se nam je zdelo tudi primerno, da v taki temi, ki zadeva ne samo politični prostor, ampak res celoto kot družbo pač povprašamo tudi ljudi, kaj menijo o tem.

Zdaj, demokrati predlagamo, da se referendum opravi skupaj z volitvami v Državni zbor, te bodo, kot vemo, 22. marca. Nam se zdi to najbolj primeren dan. Zakaj? Zaradi tega vsaj iz dveh razlogov, če tako rečem. En razlog je vsebinski. Gre namreč za tematiko, ki je povezana z volitvami. In kdaj naj bi govorili o takšnih vprašanjih, torej o neki dodatni obliki glasovanja na volitvah, če ne takrat, ko je praznik demokracije, kar volitve so, zato si želimo, da bi bilo to izpeljano na isti dan kot državnozborske volitve. Seveda pa je to pomembno tudi zaradi finančnega vidika. v kolikor razpišemo to, torej na isti dan skupaj z državnozborskimi volitvami, potem bodo stroški referenduma bistveno cenejši oziroma najnižji. Živimo v digitalni dobi, vedno več zadev urejamo digitalno, ljudje se vedno bolj navajajo na to. In če kdaj, je sedaj zagotovo čas, da pač opravimo takšno razpravo. Tako razpravo glede elektronskih volitev so opravile že mnoge države po Evropi. Če se omejimo samo na to. Nekatere imajo že elektronski način glasovanja uveden. Nekatere ga postopoma uvajajo. Seveda se zavedamo, da je ključno, da je varnost tista, ki je na prvem mestu, da ne prihaja do kakršnihkoli zlorab, zato pa je treba pogledati. Dobre prakse in Estonija kaže dobro prakso, dobro prakso kaže tudi Švica. Začela je s pilotnimi projekti, potem je nadaljevala s postopnim uveljavljanjem elektronskih volitev. To so delali po kantonih v Švici in mislim, da niso smeli doseči več kot 30 procentov ljudi. Tako da, 30 odstotkov je v določenem kantonu lahko torej glasovalo elektronsko, zato, da so spremljali, kako se volilno telo obnaša oziroma kako se same volitve obnašajo in ali je vse v skladu z varnostjo. Torej, kar nekaj pilotnih projektov je bilo narejenih na tem področju. Če pogledamo samo primer Švice in Švica je država, ki ima visoko razvito demokracijo veliko referendumov tudi in seveda so lahko zgled, kako se lahko vpelje postopoma tudi dodatna možnost glasovanja, torej dodatna možnost, to je elektronsko glasovanje. In ravno to želimo mi pripeljati s tem referendumom. Torej, če bi bilo seveda, če bi bil zavezujoč, prav je, da se pač o tem pogovorimo. Treba je povedati, da to nikakor ne nadomešča torej klasičnega obstoječega glasovanja na volišču. Kdor želi voliti fizično, bo vedno lahko to stori, lahko sedaj in bo lahko to storil tudi v prihodnje v kolikor bi se odločili za vpeljavo tudi elektronskih volitev. Gre samo za to, da sistem dopolnimo, ne pa da ga kakorkoli ukinjamo. Zdaj, mi smo to predlagali na podlagi 26. in 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in na podlagi 27. člena zakona prav tako istega omenjenega zakona in želimo, da se torej razpiše posvetovalni referendum na celotnem območju države. In želimo, da se referendumsko vprašanje torej glasi: Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne elektronske volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah? Zdaj veste, da v posvetovalni referendum je torej diskrecijska odločitev Državnega zbora, smo že povedali, da ni zavezujoč izid referenduma, torej na nek način ne zavezuje Državnega zbora, kar smo videli že v mnogih primerih pa vendarle se nam zdi pametno, da o takšni temi pač povprašamo tudi ljudi, ker so širšega pomena za državljane. Zdaj, slovenski volilni sistem je v svojem jedru, kot smo tudi zapisali v zahtevi za sklic te seje vezan zgolj na fizično prisotnost volivca na določenem volišču. Kljub temu, da smo digitalno napredna družba, da imamo zelo dobro vzpostavljeno infrastrukturo, imamo uveljavljene mehanizme varne elektronske identifikacije, ki omogoča visoko raven zaupanja. Obstoječa ureditev glasovanja pa lahko rečemo, da vsaj v enem delu ne ustreza več tej dinamiki sodobne družbe. Ampak kot rečeno, tukaj ne gre za to, da bi mi kakorkoli nadomeščali sistem obstoječi, ampak bi ga samo dopolnili torej še z možnostjo elektronskega glasovanja in še to bi se uvajalo postopoma, zato ker je to pomembno, zaradi varnostnih vidikov, zaradi samega procesa. Trenutni način izvedbe volitev predstavlja zagotovo v nekem delu logistični in administrativni izziv za uresničevanje volilne pravice za specifične skupine državljanov. Kar se najbolj očitno kaže pri treh skupinah volivcev, mi smo jih tako tudi opredelili v zahtevi. Najprej so tukaj državljani v tujini in prav Švica, če naredim eno primerjavo, je začela ravno z njimi in postopoma torej uvajala elektronske volitve. Gre za državljane v tujini, izseljence, zdomce, za katere je uresničevanje volilne pravice včasih logistično kar zapleteno drago, pogosto neuspešno, zaradi zamud pri pošiljanju volilnega gradiva po pošti. Vemo, da se vsakič po volitvah potem soočamo s temi težavami in mediji so polni tega, kako določena gradiva niso prišla pravočasno ali pa nekateri niso mogli pravočasno priti recimo do diplomatsko konzularnih predstavništev, zaradi geografskih razdalj, ker je to omejeno, kar pa seveda de facto krni načelo splošnosti volilne pravice. Potem druga skupina, za katero se nam zdi, da bi mogoče povečala celo tudi participacijo volivcev, torej udeležbo na volitvah, so mladi. Zdi se mi pomembno, da mlajša populacija, študenti, tisti, ki so zaposleni recimo izven kraja stalnega prebivališča, se soočajo z oteženim dostopom občasno seveda do volišč, takrat, ko so recimo se nahajajo v kraju stalnega prebivališča, čeprav to urejamo zdaj tudi še na neke druge načine. Ampak če bi to naredili preko elektronskih, varnih, seveda elektronskih volitev, bi to bilo bistveno hitreje brez nekih večjih težav, kjerkoli pač se ta oseba nahaja. In tretja skupina so gibalno ovirane osebe in bolniki. Vi veste, da imamo težave pri tem, da recimo tudi še pri centrih za socialno delo, pri sodiščih ni urejen, pri mnogih dostop do teh objektov. Dogaja se, da ni urejen dostop seveda bistveno manj, kot je bilo to včasih, ampak se še zgodi, da ni urejen dostop do volišč. In mislim, da se tukaj gibalno ovirane osebe seveda soočajo z nepotrebnimi ovirami, potem pri zapletenih postopkih doma, po pošti ali na domu in država bi jim na nek način, jaz mislim, seveda, ko bi postopoma šli v to, morala na nek način omogočiti avtonomno in enostavno oddajo glasu iz okolja, v katerem so. Zdaj trenutna zakonodaja temelji predvsem na osebnem glasovanju na fizičnem volišču. To smo že povedali, da določa 71. člen Zakona o volitvah v Državni zbor. Zakon o evidenci volilne pravice v 34. členu pa predvideva izjeme tega pravila in sicer v obliki posebnih načinov uresničevanja volilne pravice. In kot smo tukaj v sklicu zapisali, mednje sodijo glasovanja po pošti iz tujine za državljane Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Potem tisti, ki volijo na diplomatskem predstavništvu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, potem pod to, pod ta člen zakona spada tudi glasovanje po pošti v Republiki Sloveniji, glasovanje na domu in glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča. Zdaj, jaz mislim, da so nekatere te navedene izjeme pomanjkljive, ne naslavljajo ustrezno na nek način sodobnih potreb in tudi ne izkoriščajo dovolj potenciala digitalizacije. Zato smo se mi odločili, da vpeljemo razpravo tudi v tem prostoru glede elektronskih volitev. Torej, predmet predlaganega posvetovalnega referenduma je uvedba internetnega glasovanja na daljavo, torej e-volitev kot dodatne prostovoljne možnosti oddaje glasu na volitvah. V tem kontekstu e-glasovanje pomeni torej sistem, ki volivcu omogoča, da iz oddaljene lokacije z uporabo osebne elektronske naprave in varne digitalne identitete, še enkrat ponavljam, varne digitalne identitete odda glas v svojem digitalnem okolju. Gre za glasovanje v okolju, ki prinaša največ koristi z vidika dostopnosti, hkrati pa seveda zahteva implementacijo specifičnih varnostnih rešitev. Še enkrat, elektronsko glasovanje ne nadomešča kakorkoli obstoječega glasovanja na volišču, temveč ga dopolnjuje kot dodatno možnost uresničevanja volilne pravice. Mora pa taka ureditev seveda sloneti na najstrožjih varnostnih standardih, zato predlagamo, da se to uvaja postopoma, ki zagotavlja torej ustavnost in pa tudi zaupanje v integriteto volitev. Temelj varnosti predstavlja uporaba nacionalne sheme elektronske identifikacije visoke ravni zaupanja, kot je e osebna izkaznica, kar zagotavlja zanesljivo ugotavljanje identitete volivca. Za zagotavljanje tajnosti in svobode glasovanja mora biti sistem tehnološko zasnovan tako, da je nemogoče povezati identiteto volivca z vsebino njegovega glasu. Kar se doseže z uporabo naprednih kriptografskih metod in ločitvijo postopka avtentifikacije od postopka oddaje glasu. Seveda pa mora sistem zagotavljati popolno preverljivost. Že prej sem povedala, da smo vzeli tudi v zahtevi sami zapisali za nekakšen zgled ali pa za primer Estonijo in pa Švico. Estonijo zaradi tega, ker e-volitve uporablja že vse od leta 2005, takrat so jih prvič vpeljali, niso imeli bistvenih težav. Kar se je odvijalo, so potem postopoma odpravljali. Leta 2023, ko so bile pri njih zadnje volitve, je potem glasovalo na tak način, torej, torej poleg obstoječega sistema še dodatno, torej elektronsko, kar 51 odstotkov volivcev. Švica je, kot rečeno, začela s pilotnimi projekti in s postopkom uvajanja, najprej z glasovi iz tujine. To predlagamo tudi mi. Vemo namreč, koliko težav se tudi odvija z glasovnicami po pošti. V tem primeru pa bi bilo to storjeno zelo hitro, varno in pa tudi enostavno.

Torej, mi smo to vložili na podlagi peticije Čas je za e-volitve, ki so jo predlagali v podmladku, torej Mladi demokrati. Mislimo tudi, da gre za pomembno stvar glede na digitalizacijo sveta, glede na to, v kakšnem pač razvojnem koraku, če tako rečem, živimo. In če ne drugega, se mi zdi prav, da mi kot država opravimo razpravo o tem, že prej sem povedala, veliko držav je že razpravo o tem naredilo, mnoge so šle tudi torej v realizacijo. In torej ocenjujemo, da je pa z vidika racionalne rabe javnih sredstev in pa tudi glede visoke stopnje demokratične legitimnosti nujno, da potem ali pa mislim, da bi bilo prav, da potem istočasno posvetovalni referendum izvedemo oziroma sočasno z državnozborskimi volitvami, torej 22. marca. Tukaj pa si jaz osebno želim, da bi samo pač zdaj odprli to razpravo in se malo pogovorili tudi o tem delu elektronskega glasovanja, da vidimo, kakšno je mnenje, potem pa bo seveda Državni zbor odločal o tem, ali bo razpisal posvetovalni referendum ali ne. Toliko kot predlagateljica uvodoma. Si pa želim pač samo razpravo, tako konstruktivno, v dobrem duhu, ker mislim, da je za ta čas pomembno. Tako. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Katarini Kralj, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog za razpis posvetovalnega referenduma proučila z vidika skladnosti z zakonom in Poslovnikom in izdala pisno mnenje z dne 19. 12. 2025. V mnenju ugotavljamo, da je predlog vložen v skladu z določbami Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovnika Državnega zbora. K vprašanju, ki naj bi, ki naj bi bil predmet posvetovalnega referenduma, pa z vidika njegove jasnosti nimamo pripomb. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo gospod Gašper Krč, predstavnik pobude Čas je za e-volitve. In prosim vas, če lahko, taka je praksa v Državnem zboru, strnete svoje predloge v približno 5 minut. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav.

Iskreno se zahvaljujem poslancem in vodstvu stranke, ker so v naši pobudi prepoznali potencial ter podprli predlog in peticijo za uvedbo e-volitev.

Mladi danes živimo v digitalnem svobodnem svetu, zato je povsem naravno, da razmišljamo tudi o tem, kako lahko z digitalizacijo okrepimo demokracijo in približamo odločanje ljudem. Digitalna orodja uporabljamo vsak dan pri študiju, delu, bančniških storitvah in komunikaciji, zato je smiselno, da jih znamo odgovorno uporabiti tudi za krepitev demokratičnih procesov. Veliko mladih študira in dela v tujini, mnogi imamo nepredvidljive urnike in smo zelo mobilni. Prav zato nam e-volitve omogočajo, da kljub temu tem okoliščinam lažje uresničujemo svoje, svojo volilno pravico in ostajamo aktivni državljani. Za mlade to pomeni manj ovir, več dostopnosti in večjo povezanost z demokratičnim odločanjem. Ne govorimo o teoriji, ampak v preverjeni praksi. Prav ti primeri iz tujine nam dajejo dragocene izkušnje in jasno izhodišče, kako sistem graditi premišljeno, odgovorno in varno. Omogočajo nam, da upoštevamo dobre rešitve in se hkrati izognemo napakam, ki so jih druge države že prepoznale. Estonija e-volitve uporablja že skoraj 20 let in prek spleta glasuje več kot polovica volivcev. Njihov sistem temelji na varni digitalni identiteti, šifriranju in možnosti preverjanja glasu. To jasno kaže, da je mogoče vzpostaviti varen, pregleden in zaupanja vreden sistem, ki deluje v praksi in mu ljudje zaupajo. Pomemben zgled je tudi Švica, kjer so se e-volitev lotili zelo previdno in postopno, uvajali so jih s pilotnimi projekti, z neodvisnimi varnostnimi presojami in z jasnim načelom, da ima varnost vedno prednost pred hitrostjo. Prav švicarski pristop kaže, kako pomembno je, da sistem razvijemo postopoma in z visoko stopnjo odgovornosti. Ob tem poudarjamo, da e-volitve niso zamenjava za klasične volitve, ampak njihova dopolnitev; fizična volišča ostajajo, e-volitve pa pomenijo dodatno možnost, ki širi dostopnost, vključenost, še posebej za mlade, za državljane v tujini in za vse, ki se soočajo z logističnimi ovirami pri glasovanju. Zelo pomembno je, da govorimo tudi o varnosti. E-volitve imajo smisel le, če temeljijo na najvišji varnosti, na najvišjih varnostnih standardih. Govorimo o uporabi varne elektronske identitete, močni avtentikaciji volivcev, kriptografski zaščiti glasov ter jasni ločitvi med identiteto volivca in vsebino oddanega glasu. Tako se hkrati zagotavlja tajnost glasovanja in integriteta celotnega volilnega procesa. Ključni element sodobnih sistemov e-volitev je tudi popolna preverljivost. To pomeni, da lahko volivec preveri ali je bil njegov glas pravilno oddan, hkrati pa lahko neodvisni nadzorni organi in strokovna javnost preverijo pravilnost delovanja sistema kot celote. Prav ta kombinacija varnosti in preglednosti je temelj zaupanja v e-volitve: estonski model dodatno omogoča, da volivec svoj glas odda večkrat, pri čemer vedno velja zadnji oddaji glas. To je pomemben varovalni mehanizem pred morebitnimi pritiski ali zlorabami. Volivec lahko v primeru dvoma glas ponovno da ali pa na dan volitev glasuje fizično na volišču, s čimer se elektronski glas samodejno razveljavi. Za Slovenijo je ključno, da vse te izkušnje pametno združimo: estonsko tehnološko zrelost in švicarsko previdnost. To pomeni, da postopno uvajanje, pilotne projekte, neodvisen nadzor in stalno preverjanje odpornosti sistema. Za mlade so e-volitve še posebej pomembne, ker pomenijo možnost, da kljub mobilnosti, študiju, delu v tujini in nepredvidljivim urnikom ostajamo vključeni v demokratične procese. To je ključno, če želimo dolgoročno krepiti politično participacijo mladih in njihovo zaupanje v demokracijo. Zato e-volitve niso zgolj tehnološki projekt, ampak projekt večje demokratične vključenosti. Večje varnosti, večjega zaupanja v volilni sistem, so priložnost, da demokracijo krepimo tam, kjer je danes najbolj ranljiva: pri udeležbi mladih in da jo hkrati naredimo bolj dostopno, pregledno in odpornejšo na izzive sodobnega časa. Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, še eno pooblastilo: poslanka Janja Rednjak nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima.

Zdaj prehajamo na razpravo. In besedo dajem članicam in članom odbora in najprej je k besedi prijavljena Andreja Rajbenšu, izvoli.

Hvala lepa za besedo, predsednica.

Hvala tudi predlagateljici, da je obrazložila namen samega, torej razpisa posvetovalnega referenduma in hvala tudi ime sem pozabila mlademu demokratu, da se tako izrazim, za dodatne obrazložitve.

Zdaj predlog za razpis tega posvetovalnega referenduma o uvedbi e-volitev ne bom podprla in bom poskušala tudi obrazložiti torej iz nekako mojega vidika, zakaj tudi ne. Že nekako Začelo se je pri samem vprašanju, torej vprašanje, ki glasi: Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne e-volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah? Zdaj, vprašanje kot takšno je najprej čisto normalno, ko se pa mogoče malo poglobiš pa se je seveda potrebno vprašati, kako bo javnost to vprašanje tudi razumela. Jaz vas razumem, obrazloženo je, kako pa kaj, torej, glede na obrazložitev, da se tukaj pogovarjamo o nekem postopku volitev, torej preko interneta oziroma da tako po domače rečem, saj pri nas še vedno potekajo pač volitve analogno in bi to bila kot neke vrste izboljšava. Ampak sam izraz te e-volitve, torej e-volitve je zelo zavajajoč, ker ko sem malo pač gledala po internetu in iskala ravno na to temo, pač, bom rekla različne podatke, sem ugotovila oziroma je bilo tudi povedano, da e-volitve niso enake kot i-volitve, torej e elektronske volitve niso enake kot internetne volitve, ker e-volitve bi lahko pomenile tudi, da imaš ti nekje postavljen, torej neko elektronsko volilno napravo, torej e-elektronsko volilno napravo na nekem fizičnem, bom rekla, volišču. I torej internetne pa pomeni, da lahko glasujemo, ne vem, preko telefona, računalnika in tako dalje. In vam bom prebrala tukaj en citat, bom potem dalje povedala, torej citiram: "Mešanje obeh pojmov pri odločevalcih vnaša v polje razprave zmedo in nelagodje ob mislih, da odločevalci mogoče sploh ne vedo, o čem razpravljajo." In to je citat gospe Barbare Kvas, ki že od leta 2005, torej več kot 20 let, spremlja tako elektronske kot tudi internetno glasovanje po celem svetu. Tako da verjamem, da ve, o čem pač govori. In prav, zaradi te neke terminološke nejasnosti je to vprašanje, torej referendumsko vprašanje lahko problematično. Ampak ker, saj pravim, ker ravno vprašanje volivcem ne pove jasno. O čem bo on v bistvu na referendumu zdaj odločal. Torej bo odločal zdaj o tistih škatlah, bom rekla ali odločal o internetu premalo je specificirano. In jaz mislim, da gre tukaj potem za vsebinsko, tehnično in pa tudi varnostno, da gresta za čisto dve nekako različni rešitvi. Ampak jaz bom zdaj izhajala iz tega, da se bomo mi tukaj pogovarjali o seveda internetni, bom rekla, o internetnem glasovanju, ker pač o tem teče, ampak to je bilo prvo vprašanje, kar me je zmotilo, zaradi ljudi. Besedna zveza tudi, bom rekla, varne e-volitve nekako, ne vem, meni osebno dodatno ustvarja vtis, da je kar varnost že zagotovljena pri teh e-volitvah, čeprav je prav to eno v bistvu od ključnih odprtih vprašanj, ki so tukaj na sami razpravi. In referendumsko vprašanje bi resnično moralo nekako bolj natančno opredeliti torej, še enkrat, ali govorimo o elektronskem ali pa pač v glavnem o internetnem glasovanju in ta nejasen pojem lahko pač vodi tudi v neke nejasne odločitve konec koncev na samem referendumu. Tega si seveda ne moremo privoščiti, ker zaupanje v sam volilni proces je nekako temelj demokracije. Zdaj, če bi bila dostopnost volitev preko, torej interneta res večja? Internetne volitve lahko res omogočajo glasovanje tudi tam, kjer volivec mogoče fizično je bolj omejen ali pa je res daleč od volišča. In to je sigurno ena prednost, ki jo tudi vi navajate pa tudi verjamem, da marsikdo, tudi jaz, ko sicer nisem zdaj digitalno, ne vem, kako bom rekla, tako kot mladi, ampak verjamem, da bi se tega tudi sama posluževala. Ampak tukaj vidimo samo eno stvar, da tukaj v bistvu, ja, volivci lahko glasujejo preproste, kot z nekimi tradicionalnimi metodami. To se z vami strinjam, pa če lahko. In tudi izkušnje iz Estonije, ki ste jih omenili, je res, da se je tudi povišala, torej povišal se je torej samo volilna udeležba, se je in tudi seveda, kar se tiče možnosti preko interneta, ampak to kaže, da v bistvu internetno glasovanje lahko zmanjša te praktične ovire. Torej, kot je pot do volišča, organizacije, ne vem, obveznosti in tako dalje, kar res pomeni potem za marsikoga lažji dostop. Potem pa se postavlja seveda naslednje vprašanje, ali je z internetnim glasovanjem se res poveča tudi volilna udeležba, recimo zlasti pri mladih pa vidimo, da je povsod problem, saj ni samo v Sloveniji? In izkušnje in neke raziskave, ko sem malo pobrskala, tudi kažejo, da v bistvu ni nekega enoznačnega dokaza, da bi internetno glasovanje samo po sebi torej bistveno povečalo volilno udeležbo. Estonski primer sicer kaže te določene pozitivne učinke, kot ste povedali, vendar so ti omejeni, nekako postopni in tudi močno odvisni od širšega družbenega in političnega konteksta in to mi ne vemo, če lahko tudi v Sloveniji enako tako tudi uporabimo. Manj jasno poleg tega pa je seveda tudi, ali prepričati to tudi tiste resnično ljudi, ki se volitev ne udeležijo, zaradi mogoče nekega nezanimanja, nezaupanja ali pa celo občutka pač, da njihov glas nič ne šteje. In tukaj jaz imam občutek, da se tukaj kaj dosti z e-volitvami ne bo spremenilo. In tudi, kar se tiče mladih, ko kažejo raziskave in pa to nizko udeležbo mladih v bistvu je zelo dostikrat povezano s samo politiko kot takšno, torej mladi dostikrat nimajo nekega ali pa imajo zelo nizko zaupanje v samo politiko in tudi ostale institucije. Jaz govorim o splošni populaciji mladih, ne tistih, ki se zanimajo za politiko. Potem dostikrat imajo mladi seveda tudi občutek, da politika njihovih problemov ne razume in jih tudi ne nagovarja. Potem ne znajo se niti politično resnično nekako postaviti ali identificirati v določeni starosti se pač ne znajo ne. In to nekako pripelje do neke splošne apatije ali pa tudi so skeptični, kaj bo to sploh meni prineslo ali pa vsaj jaz tega ne rabim in tako dalje, tako da tukaj jaz ne vidim, da bi se pri mladih zaradi tega pač volitev, torej udeležba kakorkoli povečala, ker tehnologija, nobena tehnologija nekih takih razlogov sama po sebi ne bo nikoli odpravila. Je res, kot ste tudi rekli, glasovanje preko interneta zveni in je tudi sodobno, je mladim bližje, vendar pa ne more nadomestiti tiste politične motivacije, neke vsebine, nekega zaupanja, nekega znanja o politiki, o prihodnosti. In če mladi seveda, dokler mladi ne bodo videli nekega smisla v sodelovanju v tej participaciji, torej na volitvah, mi tudi ta, bom rekla, najlažji način glasovanja ne bo nek zadosten razlog, da se bodo sploh volitev udeležili, to je pač moje osebno mnenje. Poleg tega raziskave tudi kažejo, da internetno glasovanje pogosto deluje tudi po načelu zamenja kanal ali pa pot glasovanja. Tako si jaz predstavljam ali pa jaz bi vsaj tako naredila. Torej, ljudje, ki so prej glasovali na voliščih, torej, da si šel fizično tja ali pa po pošti, pač začnejo zdaj glasovati, pa preko interneta. Jaz bi najbrž tudi to naredila, bi menjala torej samo kanal. Ampak skupno število volivcev, to pa ne pomeni, da se bo potem sploh povečalo, to dvomim, mogoče se bo menjal ta kanal, kot sem rekla, glasovanja. To pomeni, da se samo spremeni torej način glasovanja, ne pa tudi nujno, pravim, obseg glasovanja, da bi se povečal. Zato je pač pričakovati, da bo internetno glasovanje samo po sebi pomembno zvišala volilno udeležbo, zlasti pri mladih, kar si vsi tudi želimo, se meni zdi zelo optimistično, si vsi želimo, ampak se mi zdi res preoptimistično skoraj in lahko je del nekega širšega nabora ukrepov za izboljšanje dostopnosti. Vendar jaz mislim, da tukaj moramo še dodatno poleg samo e-volitev nekako vlagati v politično izobraževanje, nekako moramo bolj vključevati mlade v neke politične procese, da se bodo zavedali, kaj pomeni politika, da je to povezano z njimi, da je to z državo tam, kjer živijo in pa seveda tudi večjo verodostojnost politike. To morajo mladi prvo razumeti, da se bodo tudi odločili, da bodo šli na volitve. Dokler tega ne bo, se mi zdi, da bo učinek tega nekako omejen.

Govorili ste pa tudi o varnosti in pa o zaupanju. Čeprav vprašanje varnosti ni neposredno, torej povezano tudi z dostopnostjo, je lahko za ljudi ključno. Saj brez zaupanja torej ni nekih verodostojnih volitev, mi moramo zaupati. Volitve temeljijo resnično, ne more temeljiti samo na neki tehnični izvedbi, ampak predvsem na zaupanju volivcev, da je njihov glas oddan, torej tajno, pravilno in da ga seveda to, kar se večina ali pa zelo dosti se jih tudi boji, da ga ni mogoče zlorabiti ali ga pa tudi spremeniti. In izkušnje iz držav, ki so se z internetnim glasovanjem že ukvarjale, kažejo, da je tudi to ravno zaupanje v sistem, da je odločilno, to je odločilno. In torej, če ljudje ne razumejo, kako sistem deluje tega ali pa če obstaja dvom o njegovi varnosti, se lahko seveda zgodi ravno nasprotno od želenega učinka. Volivci pa se ne bodo vključili, ker pač samemu postopku, torej teh volitev enostavno ne bodo zaupali. Tega mi ne vemo, ampak lahko se zgodi. In pri tem ni nujno, da gre za dejanske zlorabe, noben ne govori o tem, daleč od tega. Že samo ta občutek negotovosti volivca, da mogoče, pa, ne vem, tu pa joj, ne vem, če je kaj ali pa neke netransparentnosti, lahko pripelje do tega nezaupanja.

Pri internetnih volitvah pa je še mogoče dodatna težava ravno v tem, že zaradi navade pač, iz katere izhajamo, da volivec pač glas ni oddal v okolju, ki ni pod nadzorom, torej volilnih organov. Torej fizično, ker smo pač tega tudi navajeni, saj drugega ne poznamo. In to lahko potem pri volivcih seveda tudi nekako odpira vprašanje, kaj je glasovanje res tajno, ali je volivec potem, ali je on glasoval svobodno ali mu je kdo kaj, ne vem, govoril, ali pa tudi, če je res sam glas prišel do tega sistema, e-sistema, ne bo vedel. In tukaj se mi zdi, če se to ne bo dalo, ne bi dalo nekako jasno in razumljivo pojasniti, se seveda potem to zaupanje ponovno poruši. Jaz ne vem, kako se bo potem doma glasovalo, kdo bo k neki babici stopil, pa bo rekel, veš kaj, ti to zdaj tu kar malo nekaj tako, mislim, koliko je tu zdaj to boljše ali ne, ne vem. In če sistem resnično tega nekako ne bo znal jasno ali pa vsaj razumljivo pojasniti volivcem, se bo seveda tako zaupanje lahko zelo, zelo hitro porušilo. In ko se enkrat zaupanje izgubi torej v ta volilni proces, kakršenkoli bo, tukaj govorimo o e-volitvah, pa posledice nikoli niso kratkoročne, nikoli. Ljudje začnejo potem dvomiti v samo, torej rezultate volitev, v legitimnost izvoljenih predstavnikov in samo demokracijo. In to lahko dolgoročno vodi torej namesto v višjo v nižjo udeležbo in še v neko večjo apatijo kot pri klasičnih volitvah, ker bo vsak rekel, ja, saj pa ne vem, kaj se tam dogaja, bog ve kako je in tako dalje. Zato pri tej razpravi o internetnih volitvah seveda ni dovolj, da pač rečeš, da je nek sistem varen, ključno je, da je ta varnost ne le tehnično zagotovljena, kar je seveda tudi potrebno, da je tehnično zagotovljena, ampak da je razumljiva, preverljiva in vredna nekega resnično zaupanja za povprečnega volivca, za povprečnega volivca, ne za nas, mislim vas mlade, pa nas, ki bi mogoče radi malo se digitalno še bolj opismenili. In brez tega lahko tehnologija, se pravi, namesto da bi krepila demokracijo, nehote celo oslabi njene temelje - to so pač moji pomisleki, ne rečem, da bo tako. In zato pač tako kot sem že na začetku rekla, predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne bom podprla takšnega kot je oziroma tako kot je obrazložen, ker pač zame osebno odpira več nejasnosti kot da bi mi dalo nekih rešitev. In pa tudi resnično mi ne daje dovolj nekih jasnih odgovorov o vsebini, pa tudi o posledicah e-volitev. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo Lucija Tacer.

Hvala lepa, predsednica.

Varne elektronske volitve, jaz mislim, da je to dobra ideja, da je to naša prihodnost. In poleg tega, da bi morda bili določeni vidiki volitev s tem olajšani, mislim, da je sinergija med digitalizacijo in demokracijo lahko zelo dobra, ker bomo enkrat v prihodnosti lahko še več odločali neposredno, torej brez nas, torej niti ne volitve, ampak mogoče celo pač digitalno odločanje. Mislim, da je tukaj tudi veliko priložnosti v prihodnosti, da bomo se lahko neposredno izrekali o določenih vprašanjih. Ker konec koncev je tudi recimo posvetovalni referendum, je neke vrste anketa, ker preverjaš med ljudmi, kakšen je odziv. In jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi imeli tudi kot odločevalci pač možnosti te zadeve preverjati v prihodnosti zato, da se lahko, pač to ne pomeni, da se potem samo v skladu s tem odločiš, ker pri vsakem neposrednem odločanju lahko pride tudi do pač nekih momentov, kjer kot odločevalec ali pa zakonodajalec rečeš, jaz ne morem prevzeti odgovornosti, da se tako zdaj odločim, ker mislim, da zaradi, ne vem, mogoče so kakšni strokovni razlogi, ki včasih v teh javnih debatah se ne skomunicirajo dobro ali pa kaj drugega, ampak vedno je dobro, da teče ta krog komunikacije med volilnim telesom, sporočanje mnenja večinskega prebivalstva in odločevalci. Ampak danes niti ne govorimo o tem neposredno ali se s to idejo strinjamo ali ne, ampak govorimo o vprašanju, če je smiselno, da volivke in volivce o tem vprašamo na posvetovalnem referendumu, če si e-volitev želijo. Jaz mislim, da posvetovalni referendum trenutno še ni nujen in imam dva razloga za to. Prvi je, da ocenjujem, da dejansko obstaja med političnimi predstavniki kar široko soglasje o tej temi. Drugi je pa ta, da še ni prišlo do konkretnih zakonskih predlogov, za katere nam ne bi uspelo zbrati dovoljšno podporo. Zato mislim, da je na nas, da delamo, da pripravimo konkretne predloge in pač poskušamo te spraviti čez postopek, seveda tako da bodo volitve in demokratično odločanje, da bo lahko enkrat digitalno in pa hkrati varno, ker to sta seveda dve dobrini, ki sta tukaj včasih v nasprotju. Torej prvi razlog zakaj mislim, da trenutno posvetovalni referendum ni nujen, je neko načelno soglasje med političnimi akterji. To je razvidno že iz tega, da smo koalicijske stranke zapisale neko prizadevanje za spletno glasovanje in preučitev možnosti nespletnega glasovanja in digitalizacije volilnih procesov v svoj program, kar pomeni večina v parlamentu. Hkrati očitno to namero izražajo demokrati, v preteklosti jo je zelo jasno izražala tudi Nova Slovenija. Sam bivši predsednik je pač nastopil kot podpornik te ideje in pa minister v prvi vladi Janeza Janše, ki je bil v bistvu pobudnik, da se bolj konkretno pogovarjamo o tej ideji. Tako da moja ocena je, da obstaja neko široko soglasje in da moramo zdaj na podlagi strokovnih predlogov oceniti, kaj bi lahko šlo čez parlament, kako bi lahko začeli s postopnim uvajanjem, da bi se začelo uvajanja s pozornostjo na to, da bo seveda izid varen in verodostojen. Verjetno to pomeni, da prvi korak ne bo uvedba na parlamentarnih volitvah. Jaz bi mislila, da to ni, ker to je res, tisto so tiste temeljne volitve na državni ravni, torej na najvišji ravni možni v Sloveniji. Morda kot je bilo slišati iz strokovnih razprav v preteklosti, so priložnosti pri uvedbah na lokalni ravni mogoče z manjšimi tveganji in hkrati z možnostjo, da se izpopolnjuje varnostni sistem.

Drugi razlog se mi pa zdi, da še ni prišlo do nekih konkretnih zakonskih predlogov, kjer ne bi uspeli doseči soglasje. To lahko recimo primerjam z drugim velikim projektom za demokratizacijo volilnega sistema, na katerem smo pa zelo intenzivno delali v tem mandatu in to je tudi razlog zakaj do tega konkretnega zakonskega predloga za e-volitve še ni prišlo. To je pa preferenčni glas ali demokratizacija volilnega sistema na način, da imajo državljani in državljanke možnost, da imajo neposreden vpliv na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu. V tem mandatu se je v bistvu na ravni predsednika vlade takoj začelo delati na tem z izvedbo ankete o preferencah državljank in državljanov, potem javne strokovne razprave in potem je sledil posvetovalni referendum. Treba pa je povedati, da je pred tem posvetovalnim referendumom zakon o volitvah v Državni zbor s predlogom preferenčnega glasu bil že petkrat zavrnjen, torej jasno je bilo, da manjka politične volje, da se projekt, o katerem je bila načelna javna podpora izkazana, izvede in zato se mi tukaj zdi pomembno, da smo imeli posvetovalni referendum, da smo tudi v bistvu konkretno v številkah videli na referendumu kakšna je podpora temu predlogu, podpora je bila več kot 70 odstotna in nekako s to dodatno legitimnostjo ponovno šli poskusiti uveljaviti preferenčni glas. Seveda smo bili kar se da kooperativni do te mere, da smo dejansko vložili predlog Nove Slovenije v postopek, ker je bila to edina stranka, katere glasov je koalicija potrebovala, da se to sprejme in na naše presenečenje so glasovali proti svojemu predlogu, ker so seveda ocenili, da bi bil Janez Ivan slabe volje, če bi sprejeli tak predlog, da bi imeli volivke in volivci vpliv na to, katere poslanke in poslance bodo izvolili, ker je pač nekaterim bolj v interesu, da imajo oni vpliv na to, katere poslanke in poslance bomo poslali v parlament. Tako da to je bil fokus našega delovanja pri demokratizaciji volilnega sistema, ki ga pa zelo podpiramo in jaz tudi osebno zelo podpiram in en element tega je tudi digitalizacija. Jaz upam, da bomo v naslednjem mandatu imeli priložnost delati na tem naprej, morda tudi z roko v roki ti dve področji. Potrebna je sprememba volilne zakonodaje, ki zahteva dvotretjinsko večino in jaz upam, da bodo državljanke in državljani na volitvah imeli to v mislih. Več kot bo v parlamentu predstavnikov strank, ki se bodo zavezale k temu, da vam bodo dale možnost vplivati na to, katere poslance boste izvolili, večja je možnost, da bomo to lahko spravili skozi. Tako da zaključujem z mislijo o peticijah, vesela sem, da je ta zadeva prišla v Državni zbor, pač glede na peticijo podmladka. To zdaj postaja že uveljavljena praksa, zgleda, tudi naš podmladek je pripeljal tukaj peticijo Kriminalec naj ne bo politik. In smo potem na podlagi tega vložili zakon. Tako da mislim, da je morda tudi za e-volitve priložnost, da se na podlagi teh peticij vloži zakon, na tej točki pa referendum še ni potreben.