Spoštovani!

Pričenjam 27. redno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pozdravljam, lepo pozdravljam vse prisotne, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, magistra Marka Lovšeta in vse ostale prisotne.

Obveščam vas, da so zadržani, da je zadržana in da se seje ne more udeležiti Nataša Sukič, prav tako so zadržani Jožef Jelen in Žan Mahnič.

In prehajamo na določitev dnevnega reda, s sklicem ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih invalidih, skrajšani postopek.

2. točka vprašanja in pobude članov odbora.

V poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev ali umik, tako da dnevni red seje ostaja takšen kot je.

In prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH, SKRAJŠANI POSTOPEK, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo vložila Vlada Republike Slovenije in je bil 28. 11. 2025 objavljen na straneh Državnega zbora, Kolegij predsednice Državnega zbora pa je na 151. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, mnenje informacijskega pooblaščenca in mnenje Ministrstva za obrambo. Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do petka 9. januarja 2026 in v poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica, in sicer k 5. členu.

In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Še prej pa poslanca Miho Lamuta nadomešča poslanec Tomaž Lah.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Bi opravili razpravo skupaj o vseh členih in amandmajih v eni razpravi, če se strinjate? (Da.) Se.

Potem pa kar nadaljujemo in bi najprej dal besedo predstavniku predlagateljev zakona, državnemu sekretarju magistru Marku Lovšetu, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo, spoštovane članice in člani odbora.

S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih invalidih se določa višjo odmerno osnovo, ki bo vplivala na zviševanje pravic, ki se odmerijo na podlagi odmerne osnove in sicer invalidnino, dodatek za posebno invalidnost, družinsko invalidnino, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski in družinski dodatek. Z zakonom se določa tudi pravico do posmrtnine in ne glede na druge predpise vzpostavlja pravno podlago za vračilo neupravičeno izplačanih denarnih prejemkov, ter se usklajuje s predpisi o varstvu osebnih podatkov za vzpostavitev avtomatske in elektronske povezave zbirk podatkov. Gre za tako imenovani informacijski sistem Kurir. To je pomembno, ker gre za prenovo tega sistema in v bistvu rabimo pravne podlage tudi, da bo ta sistem varno in zanesljivo deloval. Seveda pa je pomemben tudi dvig odmerne osnove, ki bo vplival na izboljšanje varstva vojnih veteranov, saj predpis o varstvu vojnih veteranov določa, da se glede odmere in usklajevanja veteranskega dodatka smiselno uporabljajo določbe Zakona o vojnih invalidih o invalidskem dodatku. Novela zakona bo tako zajela približno 1400 vojnih invalidov in njihovih družinskih članov ter približno 4500 vojnih veteranov ter še za letni prejemek približno 400 upravičencev. Določitev nove višine odmerne osnove je potrebna, ker se odmerna osnova v času uravnoteženja javnih financ, to je obdobje približno osmih let, ni valorizirala in danes več ne zagotavlja dostojanstvenega finančnega varstva upravičencev. Po zadnji uskladitvi v letu 2025 znaša odmerna osnova 1389 evrov, nova odmerna osnova je na podlagi podatkov Statističnega urada za obdobje od 1. 1. 2012 do vključno 30. 9. 2025, kot je realiziran znesek izračunan v višini 1499 evrov, zato je predlagan znesek odmerne osnove v zakonu določen v višini 1500 evrov, kar posledično nekje pomeni osem procentno zvišanje prejemkov. Višja odmerna osnova bo zagotovila višjo raven socialne varnosti za vse navedene skupine. Finančne posledice, gre nekje za višino odmerne osnove, bomo v 2026 znašale približno 700 tisoč evrov za vojne invalide in približno 1 milijon evrov za vojne veterane. So pa finančna sredstva za te namene zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za obrambo za leto 2026 in 2027. Zvišanje uravnoteži konstantno zniževanje števila upravičencev, zato bo predvideni skupni znesek v višini milijon 700 tisoč evrov lahko tudi nižji.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe je vložen amandma koalicije, ki se nanaša na 5. člen predloga zakona in na podlagi mnenja ZPS smo ponovno preučili ta člen. Ali so vsi osebni podatki, navedeni v četrtem odstavku novega 112.a člena res potrebni in smo ugotovili, da je nabor teh podatkov lahko tudi manjši. Po ponovni proučitvi se na podlagi vloženega amandmaja v 5. členu predloga zakona s 1. točke četrtega odstavka novega 112.a člena črtajo naslednji osebni podatki. Kraj rojstva, spol, podatek o zakonskem stanu, davčna številka in podatki o zakonskem partnerju ter potomcih. Gre za ime, EMŠO, prebivališče oziroma naslov v tujini ter iz 5. točke se črta podatek o številki upravnega postopka. V pojasnilih, ki smo jih posredovali Odboru za obrambo, smo v skladu z mnenjem ZPS podrobneje pojasnili tudi, katere podatke in zakaj jih potrebuje upravni organ za odločanje o upravičencih posameznika iz tega zakona in s katerimi zbirkami podatkov pooblaščenih organov in organizacij se informacijski sistem, ki se uporablja neposredno, elektronsko povezuje. V pojasnilih smo glede opozorila ZPS o potrebi izdelave ocene učinkov varstva osebnih podatkov ob soglasju in posvetovanju z informacijskim pooblaščencem podrobneje pojasnili, da je bila ta ocena izdelana in s tem izpolnjena tudi obveznost. Hvala lepa.

Hvala.

Če želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, magister Metoda Horvat Pirnat, izvolite.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predlogu zakona in v njem opozorila le na vprašanje varstva osebnih podatkov v zvezi s 5. členom tega predloga, ki je mnogo bolj kot dosedanje besedilo zakona posega v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Opozorila je, da je glede na zahteve varstva osebnih podatkov, kot izhajajo iz 38. člena Ustave in prakse Ustavnega sodišča o njem v predlogu zakona pomanjkljivo določen namen obdelave tako številnih podatkov in zlasti neposrednega povezovanja številnih in obsežnih zbirk osebnih podatkov, kar predstavlja še posebej intenzivni poseg v varstvo osebnih podatkov. Bolj učinkovito vodenje postopkov odločanja o pravicah vojnih invalidov, je sicer lahko dopusten namen, vendar predlog zakona ne pojasnjuje, zakaj je potrebno neposredno povezovanje obsežnih zbirk osebnih podatkov za upravne postopke, ki niso množični. Poleg tega ni jasno, zakaj je potrebna obdelava tako velikega števila osebnih podatkov. Zakonodajno-pravna služba pa je tudi opozorila, da ni videti, da bi predlagatelj zakona v skladu s 87. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov izdelal oceno učinkov neposrednega elektronskega povezovanja zbirk osebnih podatkov in pridobil mnenje Informacijskega pooblaščenca.

Po predložitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe o predlogu zakona je Zakonodajno-pravna služba pridobila dva dopisa Informacijskega pooblaščenca Ministrstvu za obrambo, iz katerih izhaja, da je obveznost izdelave ocene učinkov neposrednega povezovanja podatkovnih zbirk glede na predlog zakona predlagatelj zakona izdelal in pozitivno mnenje, in pozitivno mnenje, in pridobil pozitivno mnenje informacijskega pooblaščenca. Predlagatelj je tudi posredoval dodatno pojasnilo glede namena obdelovanja predmetnih osebnih podatkov, ki je namen odločanju o velikem številu pravic posameznikov, ki so uveljavljene v večjem številu predpisov. Pri postopkih odločanja torej ne gre le za število upravičencev, temveč za število postopkov za posamezne pravice, zato je neposredno povezovanje podatkovnih zbirk potrebno za njihovo izvedbo. Glede na to je namen obdelave osebnih podatkov predviden v 5. členu predloga zakona, ustrezno opredeljen, kot je utemeljitev te obdelave. Prav tako je predlagatelj zakona tudi izvedel ponovno oceno obsega osebnih podatkov, ki jih je nujno obdelovati v okviru neposrednega povezovanja po 5. členu predloga zakona. V zvezi s tem je predložen amandma, ki v 5. členu predloga zakona pomembno zmanjšuje obseg osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Glede ostalih pa je predlagatelj natančno pojasnil, zakaj je njihovo obdelovanje potrebno. Glede na to je mogoče ugotoviti, da je predlagatelj ustrezno upošteval pripombe Zakonodajno-pravne službe. Hvala.

Hvala.

Če želi predstavnik Državnega sveta, magister Marko Zidanšek, izvolite, imate besedo.

Hvala, predsednik. Spoštovani prisotni!

Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 54. seji in ga podprla. Komisija podpira predlagan dvig odmerne osnove in mesečnega denarnega prejemka za vojne invalide. Država s predlagano spremembo priznava nujnost ustavitve padanja vrednosti transferjev in da dosedanje usklajevanje ni bilo ustrezno in je ranljivi skupini prebivalcev močno znižalo življenjski standard. Komisija je podprla tudi pobudo državnega svetnika Danijela Kastelica, ki je nastala na pobudo reprezentativnih organizacij na področju vojnih invalidov, Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije in Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. V okviru pobude se predlaga, da naj se v Zakon o vojnih invalidih ponovno vključi določbe o usklajevanju odmerne osnove in mesečnega denarnega prejemka na način kot se usklajujejo pokojnine in po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako je veljalo med letoma 1997 in 2006, ko je bila iz Zakona o vojnih invalidih ta rešitev izvzeta, temu pa je sledilo obdobje, ko so se, ko se transferji niso več ustrezno usklajevali. Takšna rešitev je bila predvidena tudi v osnutku predloga zakona, nato pa je bila v zakonodajno proceduro uvrščena različica predloga zakona brez te določbe. Komisija poudarja, da obe reprezentativni organizaciji vojnih invalidov ocenjujeta, da bi bilo ustrezneje določbe o usklajevanju odmerne osnove in mesečnega denarnega prejemka ponovno vrniti v Zakon o vojnih invalidih in posledično črtati določbe, ki se dotikajo transfer vojnim invalidom v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Komisija zato poziva predlagatelja, matično ministrstvo, da naj predlaga, naj se predlagana pobuda upošteva vsaj ob prvi naslednji novelaciji Zakona o vojnih invalidih. S ponovno vključitvijo določb o usklajevanju odmerne osnove in mesečnih denarnih prejemkov v Zakon o vojnih invalidih se bo zagotovilo usklajevanje, ki bo vezano na rast povprečne bruto plače in rast cen življenjskih potrebščin. V primeru visoke inflacije bi se torej tako kot pokojnine uskladila tudi odmerna osnova iz zakona o vojnih invalidih in prejemkih, ki se jih odmerja na tej njeni podlagi. To bi omogočilo ustrezno rast teh transferjev, kar bi zagotavljalo boljši socialni položaj tudi tej skupini prebivalstva. Hvala.

Hvala in odpiram razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih.

Tako, da dajem besedo članicam in članom odbora. Potem pa, gospod Lenart, evo, izvolite, imate / izklop mikrofona/.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Lep pozdrav prisotnim gostom ministrstva.

Torej imamo pred seboj spremembe Zakona o vojnih invalidih. In če seveda smo nekako socialno čuteči, in tudi za te ranljive skupine kar nekako moram reči, da smo tudi v Slovenski demokratski stranki čuteči za ranljive skupine, mislim, da v luči je ta cilj, ki ga seveda zasleduje ta zakon, ta sprememba, dober. In v nekako cilju odprave pomanjkljivosti, če tako rečem, glede usklajevanja ali pa neusklajevanja dosedanjega in pa tudi seveda s tem vsemi podatki, ki kažejo, da se pač življenjski stroški večajo in potem so tudi ti najranljivejši nekako, katerih življenjski stroški so seveda višji, predvsem invalidov so višji, kot pa nas ostalih polno čutečih oseb, je seveda nekako v smeri, da to ni tako, bom rekel, cilja Slovenske demokratske stranke, niti mojega, da bi zakonu nasprotovali. In tudi ta, če rečem, odmerni odstotek, dvig 8 procentov, nekako se strinjamo z njim. Seveda pa ob samem študiju zakona pa smo imeli določene pomisleke, predvsem po poročilu Zakonodajno-pravne službe in zakonu o varovanju oziroma o varovanju podatkov, kajti logično je, da tole neposredno elektronsko povezovanje, to je prihodnost, ampak tudi v luči nekaterih zadnjih dogodkov, ki so se zgodili na naših ministrstvih, da so potem, če tako rečem, hekerji vstopili v sisteme in te podatke kopirali, moramo tukaj biti zelo pazljivi. In zaradi tega nekako sam, bom rekel, ni slabe luči tega zakona v smeri, da cilj ni dober, da se to usklajuje in seveda dvigne in tudi, bom rekel, da stroški sami okrog 1,7 milijona niso, ne morejo države Slovenije spraviti v bankrot, bomo pa s tem pomagali nekako našim invalidom, tudi veteranom, tudi seveda osamosvojitelji so med njimi. Tako da sem za to, da se stvari popravi in pa določene pomanjkljivosti odpravi. Glede na to, da pač tudi Zakonodajno-pravna služba sedaj pojasnjuje, da se usklajujemo z njihovimi zahtevami in pa glede na to, da seveda tudi nekako vemo, da so sredstva za leto 2026 zagotovljena, padla pa bodo potem seveda na vse prihodnje proračune, kdorkoli že bo na Vladi, kdorkoli že bo vodil Ministrstvo za obrambo, bo moral ta denar zagotavljati, tako da pod črto nekako v Slovenski demokratski stranki zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.

Hvala.

Gospa Gazinkovski, izvolite, imate / izklop mikrofona/.

Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.

Ja, ko govorimo o vojnih invalidih in seveda njihovih družinah, ne govorimo o številkah, govorimo o ljudeh, o življenjih, ki so bila za vedno zaznamovana v trenutkih, ko so branili našo domovino ali pa so jih vojne razmere dosegle brez izbire in brez krivde. Verjamem in tudi v Svobodi skupaj verjamemo, da je moč družbe mogoče meriti po tem, kako poskrbi za svoje najbolj ranljive. Vojni invalidi so nosilci bremen, ki si jih večina med nami niti ne zna predstavljati, bremen telesnih poškodb, trajnih zdravstvenih posledic pa tudi tistih tihih nevidnih ran, ki ostanejo dolgo, dolgo po tem, ko utihnejo vsa orožja. Ta zakon ne prinaša razkošja, prinaša pa tisto dostojanstvo, saj dvig odmerne osnove ni privilegij. Je namreč popravek v nekem delu tudi krivice, ki se je z leti seveda poglabljala. Stroški življenja so rasli, potrebe so se povečevale, pravice pa so ostajale nespremenjene. Za marsikoga je invalidnina razlika med tem, ali si lahko privošči osnovno oskrbo, zdravila ali pa pomoč, ki jo vsak dan tudi potrebuje. Posebej pomembno se mi zdi, da zakon ne pozablja na družinske člane, za vdove in otroke in seveda tudi starše vojnih invalidov ta zakon pomeni priznanje, da njihova bolečina in izguba nista nevidni. Ko nekdo umre ne izginejo stroški, ne izginejo skrbi in ne izgine praznina. Tako da pravičnejša ureditev enkratne denarne pomoči je korak k večji človečnosti tega sistema. Za številnimi vojnimi invalidi stojijo žene, matere, hčere, tiste, ki leta in desetletja skrbijo, negujejo, se odpovedujejo svojim karieram, zdravju in sanjam. Ta zakon posredno priznava tudi njihovo tiho, neplačano in pogosto tudi spregledano delo. Zakon podpiram tudi zato, ker prinaša več reda, tudi preglednosti in pravičnosti v sistem. Ne zato, da bi koga nadzorovali, ampak da bi zagotovili, da pomoč pride dejansko tja, kjer jo nekdo res potrebuje. Na koncu pa gre seveda za nekaj zelo preprostega: država, ki spoštuje svojo preteklost, mora spoštovati tudi ljudi, ki so jo soustvarjali v najtežjih časih. In ta zakon je po mojem mnenju izraz tudi hvaležnosti za vse to, kar so naredili. Je tudi sporočilo, da nismo pozabili na njih. In je tudi zaveza, da solidarnost ni le beseda, ampak dejanje.

Kot sem že rekla, zakon podpiram in ne samo, da ga podpiram, z veseljem bom pritisnila pozitivno tipko, ker mislim, da je prav, da se jim opravi ta del krivice, ki jim je bila narejena. Mi v Svobodi smo ljudje s trdo hrbtenico in če rečemo, da je nekaj prav, potem tudi glasujemo za, ne pa samo, da ne nasprotujemo, tako. Hvala.