Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani odlični gostje, lepo vas pozdravljam in pričenjam 8. sejo Ustavne komisije. Ker je to naša prva seja v tem letu, vsem iskreno želim veliko uspehov in zdravja v tem koledarskem letu.

Obveščam vas, da so zadržani nekateri člani komisije in da imam nekaj pooblastil, in sicer dobil sem obvestilo poslanca Milana Jakopoviča, ki je član Ustavne komisije iz kvote Levice; zaradi bolniške odsotnosti ne more biti z nami. Prav tako pa se je za današnjo sejo opravičil tudi član komisije Janez Janša. Imam pa kar nekaj pooblastil, in sicer kolegica Mojca Šetinc Pašek nadomešča članico komisije magistrico Meiro Hot, kolegica Andreja Rajbenšu nadomešča kolegico in članico komisije Leno Grgurevič, kolega Jurij Lep nadomešča člana komisije Dejana Süča, kolegica Sara Žibrat pa nadomešča člana komisije Jerneja Žnidaršiča.

Sklic seje ste prejeli 8. 12. 2025.

Lepo pozdravljam, kot rečeno, odlične goste, predstavnike Vlade, koordinatorja Ustavne komisije doktorja Igorja Kaučiča, poročevalca strokovne skupine gospoda Luko Ivaniča.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za umik katere od predlaganih točk oziroma za razširitev dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem pač na podlagi Poslovnika Državnega zbora.

Zato prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DELOVNO BESEDILO PREDLOGA USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBI 154. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki jo bomo obravnavali na podlagi 179. člena in prvega odstavka 180. člena Poslovnika. Državnega zbora.

Državni zbor je na 36. seji 21. 11. 2025 zaključil prvo fazo ustavnorevizijskega postopka za spremembo 154. člena Ustave s sprejemom sklepa, da se začne predmetni ustavnorevizijski postopek in s sprejemom stališča o osnutku ustavnega zakona, na podlagi katerega je strokovna skupina Ustavne komisije za spremembo ureditve objave predpisov pripravila delovno besedilo predloga ustavnega zakona, ki je predmet razprave in odločanja na naši Ustavni komisiji.

Kot gradivo za današnjo sejo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: sklep o začetku postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije in stališče Državnega zbora o osnutku ustavnega zakona, dopis koordinatorjev Ustavne komisije z delovnim besedilom Predlog ustavnega zakona o spremembi 154. člena Ustave Republike Slovenije in z obrazložitvijo Ustavnega zakona z dne 8. 12. 2025, prošnjo za mnenje o delovnem besedilu Predloga ustavnega zakona za spremembo 154. člena Ustave Republike Slovenije, mnenje Mestne občine Novo mesto z dne 15. 12. 2025, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije z dne 9. 1. 2026, mnenje Združenja občin Slovenije z dne 9. 1. 2026.

Ustavna komisija na podlagi sprejetih odločitev Državnega zbora, torej sklepa in stališča Državnega zbora in na podlagi prvega odstavka 179. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi predlog ustavnega zakona za plenarno zasedanje Državnega zbora. Zato sem skladno s sklepom o ustanovitvi strokovne skupine, ki določa njene pristojnosti, posredoval odločitev Državnega zbora strokovni skupini za spremembo ureditve objave predpisov. Strokovna skupina se je lotila dela in nam 8. 12. 2025 predložila delovno besedilo Predloga ustavnega zakona o spremembi 154. člena Ustave Republike Slovenije.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni: strokovna skupina za spremembo ureditve objave predpisov; doktor Igor Kavčič, koordinator Ustavne komisije; Državni svet; Vlada; predstavnik predlagatelja predloga za začetek postopka za spremembo 154. člena Ustave; Ministrstvo za javno upravo; in Služba Vlade za zakonodajo.

O delovnem besedilu predloga ustavnega zakona bomo odločali po opravljeni razpravi, z obrazložitvijo ustavnega zakona, ki ste jo prejeli skupaj z delovnim besedilom predloga ustavnega zakona, pa se bomo le seznanili z njeno vsebino, saj ni predmet ustavnorevizijskega postopka in sprejemanja v Državnem zboru. Zgolj kot opomba: priložena obrazložitev je koristen pripomoček Ustavnemu sodišču in uporabnikom ustave, da lažje razumejo namen, pomen in vsebino predlaganih oziroma sprejetih sprememb ustave.

Preden dam besedo vabljenim le kratko, a pomembno obvestilo. Ker je bila glede razdelka I in razdelka II razprava že opravljena v obravnavi predloga stališča na Ustavni komisiji kot tudi v obravnavi stališča na plenarnem zasedanju Državnega zbora, lahko Ustavna komisija na tej seji oba razdelka le sprejme ali pa ne. Če komisija razdelka I ne bo sprejela, bomo skladno s prvim odstavkom 180. člena Poslovnika o tem pripravili poročilo za sejo Državnega zbora. Enako velja tudi za razdelek II. V tem primeru lahko Državni zbor v skladu z drugim odstavkom 180. člena Poslovnika po končani razpravi o poročilu Ustavne komisije sprejme novo stališče o osnutku ustavnega zakona ali pa sklene, da je ustavnorevizijski postopek glede konkretnega ustavno revizijskega predloga končan. V takem primeru lahko Ustavna komisija za potrebe te razprave na Državnem zboru predlaga, da sprejme predlog stališča o osnutku ustavnega zakona z dne 27. 2. 2025, to je osnovni ustavnorevizijski predlog, ali da sklene, da je predmetni ustavnorevizijski postopek končan.

Sedaj pa dajem besedo vabljenim. Besedo dajem koordinatorju Ustavne komisije, doktorju Igorju Kaučiču, če to želi.

Doktor Kaučič, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, članice in člani Ustavne komisije ter vabljeni gostje, dovolite, da uvodoma na kratko opišem pot ustavnorevizijskega predloga, ki je pred nami.

Kot je znano in je gospod predsednik pravkar omenil, je Državni zbor na podlagi mnenja Ustavne komisije sprejel sklep, da se začne postopek za spremembo tokrat samo drugega odstavka 154. člena, ki določa, da se državni predpisi objavljajo v državnem uradnem glasilu, predpisi lokalnih skupnosti pa v predpisih, ki jih sami določijo. Na podlagi tega je strokovna skupina pripravila, je pripravila predlog osnutka, predlog Ustavnega zakona, ki je pred vami in ta predlog se v ničemer ne spreminja v razmerju do osnutka. In sicer se glasi, da se predpisi objavljajo v uradnem glasilu, ki ga določa zakon. Torej smisel, namen tega predloga je, da se ta pretežno tehnična določba Ustave iz nje izključi torej v smislu, da ne delimo več posebej objave predpisov na državni in lokalni ravni, temveč to prepustimo ureditvi v zakonu. Tudi sicer gre za določbo sedanje Ustave, ki je pretežno tehnična, tehnične narave in v bistvu sodi tudi primerjalno pravno bistveno bolj v zakon kot pa v Ustavo. S tem pravzaprav razbremenimo Ustavo teh po mojem nepotrebnih določb in dajemo zakonu in vsakokratnim okoliščinam in potrebam prakse, da uredi objavljanje predpisov, torej tako državnih kot lokalnih. V tem, skladno s tem torej je pripravljen ta predlog ustavnega zakona in tudi obrazložitev sledi temu. Pri čemer posebej poudarjamo, kajti v tem času je bilo kar nekaj bojazni, izraženih pomislekov, da lahko lokalne skupnosti tudi po tem, če bo seveda predlog sprejet, objavljajo predpise lokalnih skupnosti tudi na svoj način. Torej tu ni nikakršne ovire, kajti informiranost na lokalni ravni je sila pomembna, zato se ti dve možnosti ne izključujeta. V tem smislu je pripravljena obrazložitev, zato tudi v nadaljevanju prosim kolega poročevalca strokovne skupine, da morebiti se posebej odzove tudi na te pomisleke, ki jih je Ustavna komisija prejela med obema fazama postopka, torej po tem ko je bil pripravljen osnutek in predlog ustavnega zakona. Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala lepa, doktor Kaučič.

Ja, zdaj pa dajem besedo poročevalcu strokovne skupine gospodu Luki Ivaniču.

Izvolite, gospod Ivanič.

Pozdravljeni, dobro jutro, hvala za besedo.

Zdaj, doktor Kaučič je že opisal to pot, ki je bila, ki je bila nekako prehojena. Strokovna skupina je tukaj, se je pojavila v treh, ob treh priložnostih. Se pravi, prvič z mnenjem o samem revizijskem predlogu, kjer smo spremembo Ustave podprli, nato z mnenjem o osnutku ustavnega zakona s predlogom stališča o njem, kjer sva s kolegom Pečaričem nekaj misli namenila vprašanju splošnih aktov za izvajanje, za izvrševanje javnih pooblastil in temu, da Ustava na nek način že danes omogoča to. Posvetila sva se relacijski in nomenklaturni mogoče nedoslednosti sedanjega ustavnega besedila in nekako zaključila, da tisto, kar je bilo prvotno predlagano, utegne to ne poslabšati, ampak nič prispevati k izboljšanju te situacije. In nekako posledično je sledil zaključek, da je morda prava pot ta bolj poenostavljen, zadržan, konservativen pristop k poseganju v Ustavo, in sicer z, kot je bilo že pojasnjeno, samo s spremembo drugega odstavka predmetnega člena. Zdaj v samem predlogu ustavnega zakona z obrazložitvijo, ki je danes pred vami, ki ga obravnavate, je bila poanta ravno ta, no, se pravi, gre za izvedbeno pravilo, ki je sedaj zelo podrobno in na nek način lahko rečemo, da povzroča eno znatno heterogenost pri objavljanju predpisov kot pravnih virov, se pravi pri tem, kje naj se sploh pravni subjekti seznanijo z vsem tem. V teoriji je možno, ni sicer temu čisto tako, ampak v teoriji je možno, da imamo 213 uradnih listov v tej državi, se pravi 212 občinskih in enega državnega. Dejansko je seveda tako, da se veliko občin že danes odloča za objavljanje v Uradnem listu Republike Slovenije. Ampak seveda še vedno imamo kar precej teh pravnih virov, ki so pa poleg tega, da to znatno relativizira pojem oziroma načelo pravne varnosti in pravne države, čemur smo se predvsem v prvih fazah postopka znatno posvečali vis a vis načela zagotovljenosti lokalne samouprave, je zadeva problematična tudi čisto iz tehničnih in interoperabilnih razlogov. Skratka leta 2025, 2026, se opravičujem, smo nekako na stališču, da je seveda treba imeti te zadeve tehnično sodobne, medsebojno izmenljive. Skratka ideja je ta, da z, mislim, da skoraj najmanjšim možnim posegom v Ustavo le-to izboljšamo, nadgradimo in da pridemo na tak način do enotnega in edinega avtentičnega pravnega vira za vse predpise v tej državi.

Kot rečeno, v vmesnem času smo prejeli odzive vseh treh asociacij občinskih, se pravi Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Mislim, da sta ZMOS in SOS dala skupen odziv, potem je pa tukaj še odziv bil Mestne občine Novo mesto. Če dovolite, bi se na kratko dotaknil še teh pomislekov, ki so bili izraženi. Zdaj, SOS, ZMOS in ZOS - se opravičujem, pač uporabljam te kratice, verjamem, da jih vsi poznamo - ne nasprotujejo izrecno taki ustavni spremembi, izražajo pa pomisleke, da ni morda ta preuranjena, sploh v luči dejstva, da je v vmesnem času začel veljati in se uporablja Zakon o objavljanju v uradnem listu, ki, mislim, da predvsem z določbo o brezplačnosti objavljanja številnim občinam zdaj je bolj naklonjen in mislim, da se bo več občin odločilo. Nimam teh podatkov, mogoče kolegi iz Službe Vlade za zakonodajo vedo ali se je že kaj več občin odločilo za tako objavljanje, ampak vsekakor ga imajo zdaj na voljo. In spričo tega dejstva pa še nekaterih drugih prednosti, ki jih ta zakon prinaša napram dosedanji ureditvi,vse tri asociacije tukaj opozarjajo, da morda je treba počakati, oceniti učinke izvajanja zakona objavi v Uradnem listu in potem pristopiti k spremembam Ustave. Mestna občina Novo mesto je pa tukaj izrecno odklonilna, se pravi, nasprotuje taki spremembi Ustave, pri čemer se pač naslanja na to, da gre za pristojnost občin za odraz njihove, njihove samouprave oziroma avtonomije. In nekako zaključuje, da je ustavodajalec dal v osnovnem ustavnem besedilu temu vprašanju očitno nek poseben pomen. Sicer takrat ne bi to bilo tako zapisano kot je, ampak seveda ustavodajalec pač zdaj, ne, kar počnemo, ustavodajalec razmišlja o tem, da bi to zadevo spremenil. Tako da ta argument seveda je tako dvorezen. Vsekakor mislim, da je treba tukaj razlikovati mogoče tudi med neko čisto konkretno subjektivno pozicijo Mestne občine Novo mesto, ki je mestna občina z nekim zelo ustaljenim in močnim načinom delovanja - govorim tudi iz drugih izkušenj z njimi - pa seveda s številnimi drugimi občinami, ki morda na tak način tega ne udejanjajo. Tako da mislim, da to v ničemer ne odvzema tega argumenta, da pač bo en sam pravni vir, en sam Uradni list z vsemi prednostmi, ki jih prinaša, bistveno boljši od tega, kar imamo danes tukaj. Tudi sicer malo mogoče zgodovine; ni prvič, da se je bila bitka med vprašanjem načela pravne varnosti oziroma pravne države in načelom zagotavljanja lokalne samouprave. Poznamo te zadeve še iz časa vzpostavljanja lokalne samouprave, kjer je tudi Ustavno sodišče recimo presojalo o teh zadevah in dala prednost, dalo prednost pravni varnosti oziroma na čelu pravne države. Tako da mislim, da smo s tako spremembo, kot jo je strokovna skupina predlagala in kot je danes na mizi, na eni zelo varni strani, da sledimo tistemu, kar je bilo tudi v osnovi izhodišče strokovne skupine, čim manjši poseg v ustavno besedilo, a ne, s tisto pregovorno tresočo roko. In dejstvo pač je, da imamo že zakon o uradnem, o javnem uradnem listu zdaj z dobrimi rešitvami, mislim, da takimi, ki so bile zelo potrebne, da bo pa seveda ta, če se sprejme taka sprememba Ustave, dala zaslombo pa še nadgradnji tega, kar imamo danes in mislim, da v korist vseh omogočila objavljanje, ki bo izboljšalo pravno varnost vseh subjektov v tej državi, olajšalo delo tudi občinam nenazadnje, jim to omogočilo brez kakšnih posebnih stroškov. In še enkrat, ne smemo zanemariti tudi teh vidikov tehnoloških, tehničnih, ki jih pač tako objavljanje prinaša.

S tem bi zaključil, pa prepustil mogoče še potem razpravi kakšna druga vprašanja. Hvala zaenkrat, hvala za pozornost.

Hvala lepa tudi vam in še drugemu članu strokovne skupine za opravljeno delo.

Želi besedo predstavnik Vlade? Z nami je državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo gospod Jure Trbič. Pa morda, če smem samo spomniti to, kar je gospod Ivanič odprl. Ali imate mogoče na ministrstvu kakšen podatek, koliko občin pravzaprav že uporablja določbe Zakona o objavljanju v uradnem listu, ki pa je bil sprejet po začetku tega ustavnorevizijskega postopka? Bomo hvaležni, če nam posredujete podatke, če z njimi razpolagate. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala za besedo, predsedujoči, pa ostali prisotni seveda dobro jutro in dober dan.

Zdaj, če najprej morda se navežem na vprašanje. Zdaj, točnih podatkov iz zadnjega meseca sicer nimamo, da bi lahko s tem razpolagal, ampak generalno pa drži še vedno, da več kot polovica občin ne objavlja predpisov v Uradnem listu, kot pač še vedno dejstvo, ki drži. In če zaključim pravzaprav samo z morda neko izjavo glede tudi, ki se navezuje na prejšnjega govorca; morebitna sprememba Ustave seveda je za občine koristna tudi v tem pogledu, da jim, bi rekel, prihrani dolgotrajna usklajevanja statutov in je seveda za njih tudi, koristno to. Toliko. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo s strani Vlade? Okej, gremo naprej, predstavnika Državnega sveta ne vidim.

Besedo zdaj dajem članicam in članom Ustavne komisije, predstavniku Ministrstva za javno upravo, koordinatorju Ustavne skupine in članoma strokovne skupine za razpravo o delovnem besedilu Predloga Ustavnega zakona o spremembi 154. člena Ustave Republike Slovenije. Kolegice in kolegi, razpravo bom vodil ob smiselni uporabi prvega odstavka 181. člena Poslovnika Državnega zbora. Najprej bomo glasovali o razdelku I in nato o razdelku rimska II. Pred glasovanjem o razdelku I in o razdelku II bom odprl možnost za kratko razpravo o posameznem razdelku. Po glasovanju o razdelku II bomo po krajši razpravi o ustavnem zakonu v celoti prešli na glasovanje o besedilu Predloga ustavnega zakona o spremembi 154. člena Ustave. V celoti.

Odpiram torej razpravo o razdelku I. Ker je bila razprava že opravljena na 5. seji Ustavne komisije in na plenarnem zasedanju Državnega zbora, prosim morebitne razpravljavce, da se, če to želijo, na kratko opredelijo do spremembe 154. člena, ki sledi sprejetemu stališču Državnega zbora o osnutku ustavnega zakona.

Kdo želi besedo? Ni interesa za razpravo, zato razpravo zaključujem. Postopkovno. Kolegica Lucija Tacer Perlin, izvolite.

Hvala, predsednik.

Jaz bi prosila, če lahko nam dovolite pavzo do 10. ure za posvetovanje poslanskih skupin. Potem nadaljujemo.

Sprejmem ta postopkovni predlog.

Prekinjam sejo Ustavne komisije, ki jo bomo nadaljevali ob 10. uri. Mislim, da bo sejna dvorana še prosta, torej predvidoma v tej sejni dvorani.

PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Spoštovani kolegice in kolegi, v skladu z dogovorom nadaljujemo prekinjeno sejo Ustavne komisije.

Kolegico Lucijo Tacer sprašujem, želi povedati, kakšni so rezultati posvetovanja. Izvolite. Če želite, ne želite, okej.

Dobil sem dve pooblastili in sicer doktorica Tatjana Greif nadomešča Milana Jakopoviča in magister Darko Krajnc nadomešča člana Ustavne komisije Bojana Čebelo.

Zaključili smo razpravo in zdaj prehajamo na odločanje.

Besedilo razdelka ena bo sprejeto, če bosta skladno z drugim odstavkom 179. člena Poslovnika zanj glasovali dve tretjini vseh članov ustavne komisije, kar pomeni najmanj 12 poslank oziroma poslancev.

Na glasovanje dajem razdelek rimska I delovnega besedila predloga ustavnega zakona, ki se glasi, samo bistvene dele vsebine povzamem. V Ustavi Republike Slovenije se drugi odstavek 154. člena spremeni tako, da se glasi: Predpisi se objavijo v uradnem glasilu, ki ga določi zakon. Kakšna obrazložitev glasu? Kolegica Lucija Tacer, izvolite. Lucija Tacer Perlin, se opravičujem, izvolite.

Hvala predsednik.

Jaz bom podprla spremembo. Mislim, da je zdaj ta kompromisna rešitev, ki jo je predlagala strokovna skupina, taka, da nikomur nič ne jemlje, če se tako izrazim, ampak da samo bolj jedrnato zadevo uredi v Ustavi in potem prepušča nam, zakonodajalcu, da pač nadaljnje uredimo objavljanje, ki je pa ključno za pravno varnost naših državljank in državljanov. To je tista najbolj pomembna dobrina po mojem mnenju in po presoji Ustavnega sodišča, kot je bilo izpostavljeno s strani strokovne skupine, tako da pač to je vrednota, ki jo dajemo na prvo mesto s tem glasovanjem. Hvala.