Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 13. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na začetku seje naj povem, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Aleša Lipičnika nadomešča kolegica doktor Mirjam Bon Klanjšček, kolega magistra Miroslava Gregoriča nadomešča kolega Jernej Žnidaršič in kolega Gašper Ovnika nadomešča kolega Branko Zlobko. Vse kolegice in oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji, vse navzoče vas tako tudi pozdravljam. Obveščam vas pa, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, član Evropskega računskega sodišča, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega Odbora za zadeve Evropske unije.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Predragu Bakoviću, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi!

Tudi sam začenjam 27. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: tako sem prejel opravičilo doktor Tašner Vatovca. In pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, tako poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika, poslanec in poslanka magistra Alma Intihar nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Franc Medic nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanec Branko Zlobko nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Tako, tudi sam vse skupaj pozdravljam.!

Obveščam vas, da so bili na sejo povabljeni: Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade in pa predstavniki Vlade.

Vse navzoče tudi lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 26. MAJA 2025.

Gradivo k 1. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 15. 5., gradivo k 2. točki pa danes, torej 22. 5. in sicer na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj pa prosim gospoda Edvina Skrta, generalnega direktorja Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Izvolite.

Hvala lepa obema predsedujočima.

Spoštovani članice in člani Odborov za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije!

26. 05. 2025 bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v formatu razvojnih ministrov. Slovenijo bo zastopala državna sekretarka, pristojna za razvojno sodelovanje, doktor Melita Gabrič. Na dnevnem redu bodo financiranje za razvoj, odnosi EU, Afrika in zunanje delovanje po letu 2027 ter aktualne zadeve, kot so Ukrajina in Gaza ter točka razno. Pri financiranju za razvoj bo razprava ministrov za razvojno sodelovanje služila zlasti kot priprava na četrto mednarodno konferenco o financiranju za razvoj, ki bo potekala 30. junija do 3. julija v Sevilli v Španiji. Glavni namen te razprave je pogledati, kaj se da storiti s finančno vrzeljo, ki je nastala za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja. Namreč države donatorke za razvojno sodelovanje in doseganje ciljev srd prispevajo dobrih 200 milijard evrov, medtem ko je na letni ravni za obravnavo ciljev trajnostnega razvoja potrebnih vsaj štiri trilijone ameriških dolarjev. Tako da bo ta konferenca zlasti priložnost, da se mednarodna skupnost odzove z možnimi ukrepi za povečanje teh razvojnih sredstev, hkrati za povečanje učinkovitosti razvojnega sodelovanja tudi v luči leta 2024 sprejetega pakta za prihodnost ob robu generalnega zasedanja Združenih narodov v New Yorku. In na zasedanju bodo torej potrjeni sklepi sveta s ključnimi stališči Evropske unije do te konference. Slovenija bo poudarila potrebo po dokončanju reform mednarodnih finančnih institucij tako z namenom povečanja obsega finančnih sredstev in izboljšanje učinkovitosti porabe ter tudi upoštevanje specifičnih potreb držav v razvoju. In ob tem bo poudarjala pomen vključevanja zasebnega sektorja pri mobilizaciji dodatnih virov financiranja. Pri točki odnosov EU z Afriko bodo razvojni ministri razpravljali o razvojnih in humanitarnih vidikov odnosov Evropske unije z Afriko po tretjem ministrskem srečanju EU Afriška unija, ki je včeraj potekalo v Bruslju. Leta 2025 partnerstvo Evropska unija, Afriška unija praznuje 25. obletnico in ob tej obletnici bo v Afriki potekal sedmi vrh Evropska unija, Afriška unija ter hkrati tudi tretje ministrsko zasedanje med obema celinama, ki bodo priložnost za okrepitev položaja kot zanesljive in zaupanja vredne partnerice v akt v Afriki, da se na ta način pokažejo rezultati zavez iz zadnjega vrha. Ta redni dialog in krepitev partnerskega odnosa z Afriko je ključnega pomena za varnost Evropske unije tudi na področju migracij, saj imajo tudi širše varnostne politične razmere Afrike posreden vpliv na države članice Evropske unije. Hkrati strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Afriko pomembno prispeva h krepitvi trajnostnega razvoja afriške celine. Potem bo naslednja točka zunanje delovanje Evropske unije po letu 2027, kjer bodo razvojni ministri razpravljali o prihodnosti razvojnih instrumentov Evropske unije po izteku trenutno veljavnega večletnega finančnega okvira in pri tem se bodo osredotočili na vprašanje, kakšen finančni instrument želimo po izteku instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, tako imenovani Endiki. Evropska komisija je že nakazala, da namerava združiti instrumente za razvojno sodelovanje, za humanitarno pomoč in za predpristopno pomoč kandidatkam za članstvo Evropske unije, do česar je večina držav članic zadržana. Tudi Republika Slovenija je zadržana do morebitne združitve teh instrumentov, pri čemer posebej izpostavljamo politični instrument instrumenta za pristopno pomoč / nerazumljivo/, ki je pomembno, da bi ostal samostojen tudi ker ima drugačno naravo od razvojnih instrumentov za razvojno sodelovanje v Afriki. Pri razvojnih instrumentih EU Slovenija podpira zlasti predvidljivost ob ohranjanju prožnosti financiranja in dolgoročno načrtovanju ter močno vlogo držav članic, torej sveta pri usmerjanju izvajanja. Pri točki razno bo visoka predstavnica / nerazumljivo/ na kratko seznanila ministre. S temi prizadevanji za krepitev odpornosti Ukrajine ter o aktualnih humanitarnih razmerah v Gazi. Bi pa ob tem rad poudaril še, da ima Slovenija pod točko razno namero predstaviti pismo, naslovljeno na evropskega komisarja za razvojna partnerstva Sikelo na temo boljše vključenosti malih in srednje velikih podjetij v naložbeno strategijo Global Gateway. Ter poudarim naj, da smo do zdaj uspeli k pismu pridobiti podporo 16 držav, mogoče 17 držav članic Evropske unije in s tem želimo poudariti, da so mala in srednje velika podjetja priložnost za dopolnitev te globalne strategije Global Gateway. In hkrati lahko prav ta podjetja pomembno prispevajo k temu, da strategija bolje, da se to bolje prenese na lokalno raven in da naredi bolj vidno in učinkovito na terenu. In v pismu so navedeni tudi konkretni predlogi za boljše vključevanje malih in srednje velikih podjetij v projekte Global Gateway. In hkrati je vsebovan tudi poziv Evropski komisiji za nadaljnjo obravnavo teh predlogov. Hkrati bo pod točko razno Francija tudi poročala o rezultatih vrha o hranljivi prehrani, ki je potekal konec marca v Parizu.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa, spoštovani kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju 26. maja letošnjega leta.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Predajam besedo predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Izvolite.

Hvala kolega Bakoviću.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije!

Sedaj bomo glasovali o predlogu sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve in razvoj, ki bo v Bruslju 26. maja 2025. Prosim, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, torej z glasovalnimi napravami. Bodite pazljivi od številke ena do številke 20.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet. s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo sedaj na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 27. MAJA 2025.

Sedaj bom prosil predstavnika Ministrstva za zunanje evropske zadeve.

Z nami mislim, da je Jure Vršnaka namestnik generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve, da nam torej predstavite izhodišča za udeležbo delegacije.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije pod vodstvom Državnega sekretarja za evropske zadeve Marka Štucina na Svetu za splošne zadeve, ki bo 17. maja v Bruslju.

Obravnavane bodo točke uredba glede poenostavitev in okrepitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, obrazloženi osnutek dnevnega reda sveta Evropskega sveta, postopek proti Madžarski oziroma zaslišanje Madžarske v okviru 7. člena, razprava o vladavini prava v štirih državah članicah, Uredba o jezikih in pod točko razno bo Češka predstavila tudi problematiko radia Svobodna Evropa. Prva točka se nanaša na poenostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Gre pravzaprav za pobudo Evropske komisije za poenostavitev zakonodaje in ta uredba je pravzaprav ena izmed prvih, do katerih je pravzaprav že skoraj prišlo do dogovora. Na svetu tako pravzaprav ne pričakujemo kakšne daljše razprave, kjer je bila pravzaprav večina odprtih vprašanj že usklajena v dosedanji razpravi. Naslednja točka se nanaša na pripravo Evropskega sveta, ki bo potekal 26. in 27. junija. Gre za obravnavo vloženega osnutka dnevnega reda. Točke, ki jih bodo voditelji obravnavali, se nanašajo na razmere v Ukrajini in Bližnjem vzhodu, krepitev evropske obrambe in varnosti v vlogi Evropske unije v svetu gospodarske konkurenčnosti in pa migracije. Kar se tiče razmer v Ukrajini in Bližnjem vzhodu je pravzaprav situacija še zelo fluidna, imamo še pravzaprav en mesec časa do zasedanja Evropskega sveta, tako da kot po navadi bomo, bomo prišli tudi pred ta odbor z natančnejšimi stališči, ko bomo tudi imeli sklepe Evropskega sveta. Razprava glede konkurenčnosti bo potekala, bo pravzaprav dvojne narave: na eni strani naj bi voditelji pravzaprav debatirali teme, ki se nanašajo na notranjo konkurenčnost Evropske unije. Veste, komisija je recimo včeraj predstavila novo strategijo za notranji trg. Veliko je govora o poenostavitvah zakonodaje. In pa pomoči prizadetim gospodarskim sektorjem. Na drugi strani se pa pričakuje neka strateška razprava voditeljev o odnosih, ekonomskih odnosih s tujino, predvsem z ZDA v okviru carin in pa tudi s Kitajsko. Slovenija podpira obrazložen osnutek dnevnega reda in teme, ki so predlagane. Kot pa rečeno, nastaja stališča bomo predstavili v juniju v tem odboru, ko bo bolj jasno, kaj točno bodo, o čem bodo voditelji govorili. Dve točki bosta na temo vladavine prava. Prva se nanaša na Madžarsko, gre pravzaprav za nadaljevanje postopka po 7. členu. Tukaj gre spet po določenem času za zaslišanje Madžarske. Predvidevamo, da bo pozornost v razpravi večinoma namenjena trenutnemu stanju predvsem oziroma dogajanju na Madžarskem predvsem, ki se tiče sprejetja Zakona o obrambi nacionalne suverenosti in pa tožbe Evropske komisije proti Madžarski glede pravic LGBT+. Slovenija sicer podpira nadaljevanje postopka v skladu s 7 členom. Tukaj poudarjamo, da je treba upoštevati pravice vseh državljanov in spodbujati konstruktivne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja na Madžarskem hkrati pa, ki bi ohranila enotnost in solidarnost znotraj EU. Sicer je Evropska komisija v svojem poročilu o vladavini prava glede Madžarske ugotovila določen napredek pri izvajanju reform na področju pravosodja in pa in pa boja proti korupciji. Kljub vsemu pa opozarja na preostale pomanjkljivosti, predvsem glede pravosodnega sistema protikorupcijskega okvira. To je javnost medijev. Naslednja točka v povezavi z vladavino prava se nanaša na razpravo o stanju vladavine prava v štirih državah članicah, se pravi v Slovaški, Finski, Švedski in Belgiji. In tudi ta razprava bo temeljila pravzaprav na poročilu, o letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava. Komisija recimo za Slovaško opozarja predvsem teme, ki se nanašajo na neodvisnost medijev, javnih medijev. Pri Finski na integriteto okvira, okrepitev okvira za integriteto in odgovornost, pri Švedski za imenovanje sodnikov in pa pri Belgiji za dostop do uradnih dokumentov. Gre pa pravzaprav za neko bolj medsebojno izmenjavo dolgih praks držav članic, tako da ne gre za nek trd pristopek, tako da nekako je treba gledati tudi komplementarno s postopkom po 7. členu. Slovenija to razpravo podpira. Bila je tudi obravnavana na prejšnjih zasedanjih Gaca, tako da je odprta tudi pravzaprav za konstruktivne predloge in za ta dialog med državami članicami, ki nekako prispeva h krepitvi vladavine prava. Na pobudo Španije bo svet za splošne zadeve obravnaval revizije uredbe številka ena o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Gre za pobudo Španije, da se med uradne jezike Evropske unije uvrsti tudi doda tudi katalonski, baskovski invalidski jezik. Ne gre za novo pobudo, Španija je to pravzaprav sprožila to pobudo že leta 2023. Dosedanja razprava še ni pripeljala do konsenza med državami članicami, tako da pričakujemo na posebnem svetu razpravo, vendar ne še odločitve, ker za to potrebujemo soglasje. Slovenija sicer kot do sedaj španski predlog podpira. Smo zagovorniki večjezičnosti. Tako da izražamo pričakovanje, da bo možno konstruktivno rešiti še ostala odprta vprašanja, predvsem pravne narave. Še pod točko razno. Kot omenjeno, bo Češka izpostavila problematiko Radia Svobodna Evropa. Predvsem se pojavlja vprašanje financiranja tega radia, ki igra zelo pomembno vlogo v številnih državah bivšega Vzhoda. Namreč, Združene države Amerike so opravile pregled financiranja nevladnih organizacij. Tukaj se pojavlja pravzaprav finančna luknja za delovanje Radia Svobodna Evropa. Slovenija načeloma podpira tudi politično podporo, smo tudi že dali v preteklosti na zasedanju Sveta za splošne zadeve, da se ta problematika reši. Kar se tiče pa samih financ, pa morda predlagamo, da se poskuša najti rešitev tudi v okviru proračuna Evropske unije, ki je pravzaprav že financiral določene sorodne oziroma podobne projekte.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala.

Najlepša hvala.

Spoštovane kolegice, sedaj odpiram razpravo pri 2. točki dnevnega reda. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih, zato bom zaključil razpravo.

Na glasovanje pa bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 27. maja 2025.

Ponovno prosim, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije. Torej bodite pozorni, glasovalne naprave, ki lahko sedaj glasujejo so torej članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije od ena do številke 20.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo ponovno predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Izvolite.

Hvala lepa, kolega.

Ugotavljam, da so se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 27. maja.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in tudi 27. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Vsem skupaj želim lep dan in predajam besedo nazaj predsedniku odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.