Spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni, ostali prisotni, pričenjam 42. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti Milan Jakopovič, nadomešča ga doktor Tatjana Greif.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z dvema točkama, 1. točka, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu druga obravnava in Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, druga obravnava.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA. O DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠPORTU, DRUGA OBRAVNAVA EPA 2561-IX. PREDLAGATELJICA ZAKONA JE VLADA.

K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Strokovni svet Republike Slovenije za šport, Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, Zveza za šport invalidov Slovenije, Slovenski paraolimpijski komite, Slovenska univerzitetna športna zveza in Zveza nogometnih trenerjev Slovenije. Dodatno je bil vabljen tudi Sindikat športnikov Slovenije.

Prejeto gradivo k predlogu zakona je še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

Amandmaje k predlogu zakona so vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica in sicer k 1., 2. in 3. členu z dne 15. 1. 2026. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Predstavnika Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, minister Matjaž Han, beseda je vaša, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani vsi vabljeni!

Pred štirimi leti sem bil v prvi vrsti samo navijač in veliki zaljubljenec v slovenski šport, pred desetletji mogoče mini funkcionar, ki sem preprosto rad imel šport in ga še imam. Seveda ga iz te perspektive, kjer sem danes kot minister, na šport gledam bistveno drugače, zato ker se eno stvar zavedam, da to, kar so slovenski športniki, športnice, slovenski prostovoljci, ki se ukvarjajo s športom, starši naredili za to našo Slovenijo in verjetno politika ne bo mogla reči nikdar dovolj velika hvala. Rezultati, ki so v športu, so glede na vložke, glede na sistem, za moje pojme odlični in to nam dokazujejo, bom rekel, tudi vse te statistike, ki jih, bom rekel, razne inštitucije spremljajo in slovenski šport je eden najboljših, najbolj uspešnih na svetu glede na število prebivalcev, glede na vložke. In na to smo lahko ponosni. In ja, tri leta pa pol smo, bom rekel, na tem, na tej funkciji. In seveda ni enostavno velikokrat med tnalom in nakovalom, velikokrat bi nekatere stvari naredili drugače, ampak jih pač moramo tako ali drugače usklajevati. Pa vendarle mislim, da se je neke stvari premaknilo. Bolj pomembno pa je, da vemo, kaj je potrebno storiti naprej. To je kot tekma, eno tekmo zmagaš, si junak. Ampak tista zmaga je hitro pozabljena, če naslednje tekme ne zmagaš in to je tudi, bom rekel, takrat, ko delaš in rešuješ probleme tudi v politiki, sploh na športnem delu. Slovenski šport je, hvala bogu, vsaj ena stvar, ki malo Slovence med sabo povezuje in je tista vrednota, kot sem že rekel, da smo v svetu prepoznavni zaradi naših športnikov. Zato je naša naloga države, da kar je najbolj pomembno, približno zagotovi stabilne pogoje za rast, razvoj in pa uspehe, ne le na tekmovanjih in za rezultate, ampak skozi celotno kariero športnika. Ker športnik je zvezda samo 10, 15 let, če ima srečo, potem se pa začnejo problemi in težki časi.

Aprila 2023, ko je del športa prišel pod naše okrilje, smo začeli razmišljati mogoče malo bolj celovito, strateško, predvsem pa v sodelovanju z inštitucijami, kot je olimpijski komite in pa tudi z vsemi ostalimi paraolimpijci začeli odpirati teme, ki jih moramo rešiti. Rezultati so, jaz sem zadovoljen, seveda bi se dalo še kaj več narediti, ampak vseeno. Samo skozi prizmo denarja, kar je seveda najmanj mogoče ali pa še kaj drugega bolj pomembnega v športu. leta 2022 je bilo 22 milijonov evrov iz proračuna namenjeno za slovenski šport, letošnje leto je to že 59 milijonov, kar pomeni, da gre za 171 procentno rast. Jaz mislim, da je to številka, na katero smo seveda, s katero smo lahko zadovoljni. Vemo pa, vsaj naš cilj je, kje se moramo čez tri, štiri leta ustaviti.

Zdaj, posebej sem jaz ponosen, da se je povečala tudi sredstva za obštudijski šport, kar za 267 odstotkov. Za program otrok in mladine v kakovostnem in vrhunskem športu za 132 odstotkov ter za programe vrhunskega športa za 57 odstotkov. To so številke, procenti, indeksi, na katere mogoče na začetku tudi nismo upali jih napovedovati. Seveda se povečuje tudi investicije v športno infrastrukturo, ki omogočajo ne vrhunskim športnikom, samo vrhunskim športnikom, ampak tudi rekreativcem, da trenirajo v nekih bolj kakovostnih pogojih.

Zdaj pa smo naredili, po moje, še en pomemben korak, naredili smo tisto, kar smo lahko naredili v danih okoliščinah. To pa je, da je pred nami sprememba oziroma dopolnitev Zakona o športu. Mi vse vemo kaj je potrebno še narediti, ampak mogoče je tudi tako kot v športu, potreben korak za korakom. In to je rezultat delovne skupine, kjer so sodelovali olimpijski komite, paraolimpijski komite, več vladnih resorjev, tudi za šolstvo, delo, finance in pa tudi naše ministrstvo. In gre za predlog zakona, ki naslavlja nekatere izzive na področju športa, na katere je, na katere je športna sfera, če lahko temu tako rečem, opozarjala vrsto let, zlasti preko svojih krovnih organizacij. In ja, v moji pisarni sem se srečal s kakšnimi, bom zdaj že rekel, športnimi legendami, ker sem jih pred 20, 30 leti stoje spremljal po televiziji ko so nabirali slovenske medalje, Pa sem videl, da nekatere stvari nimajo sploh urejene. In zato ta predlog, ki je pred vami prinaša neke sistemske rešitve in bom mogoče samo po alinejah, našteval. Uvaja športno preživnino za nekdanje vrhunske športnike. Vzpostavlja, vzpostavlja, kar je za moje pojme zelo pomembno, nacionalni karierni center. Zagotavlja prehodno denarno nadomestilo za športnike v času izobraževanja ter jim omogoča nadaljnje opravljanje dela v športu. Za tiste trenerje, ki nimajo opravljene dokončne srednješolske izobrazbe, pa imajo praktičnih izkušenj ogromno in so na nek način zakladnica znanj in izkušenj se bo zadeva uredila in bodo svoje znanje lahko prenašali naslednjim generacijam. V bistvu ta vlada z novim zakonom športnikom vrača delček, delček tistega, kar oni dajejo na nek način že desetletje. Mi bomo seveda šli potem lahko tudi skozi skozi vse člene. Amandmaji so nomotehnični in v skladu tudi z Zakonodajno-pravno službo smo se uskladili, tako da jaz bi tu zdaj končal, ker nima smisla, da nadaljujem preveč. Vendarle bi pa rad rekel, da s tem zakonom na nek način gradimo neko vizijo za slovenski šport, za prihodnje generacije. Trudimo, da se na tem delu športnikom na nek način omogoči stabilno okolje, da bodo njihova dela prepoznavna in tudi nagrajena, hkrati pa, da bo strokovno znanje na voljo za treniranje in mentorstvo naslednikov. Jaz vem, absolutno vem, da če želimo pa šport, bom rekel, podpreti še na drugi način, so pa seveda potrebne davčne spremembe, ki jih pa, oprostite, vsaj jaz sem bolj realen, realističen politik dva meseca pred volitvami se žal ne da narediti. Mi imamo na ministrstvu idejo, kako in na kakšen način pomagati tudi z davčnimi spodbudami športnikom, športnim ekipam, s tistim ekipam, od, ki tekmujejo v vasi, v, ne vem, drugi, tretji, četrti ligi in vrhunskim športnikom, ampak kot sem že rekel, korak za korakom in pridemo lahko tudi do cilja.

Na koncu bi se zahvalil seveda ekipi na ministrstvu, Dejanu in pa vsem, ki ste v tem času res na nek način premikali neke stvari, na katere jaz vem, da smo v časih pred volitvami, mogoče ne bodo padle tako na plodna tla, kakor če bi to sprejeli dva meseca po volitvah. Ampak vseeno, prišli smo do konca in se vam zahvaljujem. Hvala.

Hvala lepa za uvodno obrazložitev. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in pripravila pisno mnenje, v katerem smo imeli pripombe k posameznim členom. Glede nekaterih naših pripomb so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj dajem besedo predstavniku Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance gospodu državnemu svetniku Jožefu Školču, izvolite.

Hvala lepa. Pristojna komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala in ga tudi podprla. Menimo, da se v zakonu ustrezno razrešuje tista vprašanja, ki so bila sistemske narave in niso imela v preteklosti, bom rekel, neke zakonske ravni za izvajanje pravic. Posebej se nam je zdela pomembna in zanimiva rešitev za vzpostavitev kariernega centra, ki za razliko od večine drugih institucij, kadar pač Vlada kaj predlaga, ne nastopa kot vladni organ, ampak ta pooblastila javna izvaja v okviru oziroma bo izvajala v okviru olimpijskega komiteja, to pomeni neko drugačno razumevanje tudi položaja teh nevladnih organizacij, kot je sicer v navadi. Kot zelo pozitivno in verjetno pomembno se nam je zdela odločitev, da preide področje športa iz resorja, ki je bil dolga leta, dolga leta pač pristojen za šolstvo, mladino in tako naprej, na gospodarsko področje, to se je pokazalo, da je, da je pravzaprav ekipa, ki vodi ono drugo ministrstvo preslišala skozi vsa leta veliko teh pobud, tako da se je pri nas odprla tudi diskusija, ali je mogoče, in da bi bilo smiselno na podoben način, kot se talente na področju športa spodbuja z nekimi zunanjimi mehanizmi, vzpostaviti enake mehanizme ali pa sorodne mehanizme tudi za tiste, ki dosegajo presežke na področju znanja. Tam se namreč leta in leta soočamo z nerazumevanjem pristojnega ministrstva za to, da bi podprli mehanizme, ki pošiljajo naše, se pravi učence, dijake in druge na mednarodna tekmovanja iz znanj, ki sicer niso tako atraktivni in bom rekel, komercialno zanimivi, kot morebiti določeni športni, so pa seveda za prihodnost nacije zagotovo, zagotovo pomembni, kajti tam, tam se pač primerja znanje z znanjem. Pogovarjali smo se tudi o tem, da je potrebno predvsem paziti tudi, da se sredstva, ki se namenjajo za infrastrukturo, čim bolj razpršijo in teritorialno in sicer, saj je šport pravzaprav mora imeti, morajo imeti mladi ljudje enake ali pa podobne pogoje povsod. Toliko, hvala lepa.

Najlepša hvala in glede na to, da imamo kar precej vabljenih, me zanima, ali želi kdo besedo? V kolikor želi besedo, bi prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucije, iz katere prihajate. Kar izvolite, bom kar tukaj na desni strani začela, pa potem tako gremo naprej. Izvolite.

Blaž Perko, Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez. Hvala za besedo in hvala za vabilo na odbor.

Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez zelo pozdravlja predlagane rešitve. Veliko je bilo že povedanega. Izpostavil bi par zadev, ki se nam zdijo pomembne, in sicer minister je lepo omenil, da je kariera športnika zelo kratka. Naš slovenski narod je omejen v svojem številu, zato je zelo pomembno, da skrbimo za tisti cvet najbolj perspektivnih mladih športnikov. Podobno se strinjam tudi, kar je bilo prej rečeno na drugih področjih, ampak na športu in da se vse te mlade športnike podpre tako v času kariere, še posebej pa nam se zdi pomembno, ta umanjkanje del, da se to zgodi za čas po karieri. Ta del se zdaj do sedaj ni bil sistemsko urejen. Olimpijski komite se je trudil na razne načine pomagati na tem področju, ampak s to rešitvijo menimo, da bo to ta sistem prinesel priložnost za vse tiste športnike, ki končujejo, da bodo ustrezno podkovani za kariero po športu, se pravi, v tisti produktivni, zreli dobi, ko zaključijo s športno dejavnostjo, da postanejo zgledni in tudi produktivni člani naše družbe in to se nam zdi, ta kombinacija podpore zelo pomembna, zato je ta rešitev, ki je predstavljena v zakonu jo zelo pozdravljamo. Prav tako je potrebno se zavedati, da v športu obstaja množica športov, ki je manj komercialno zanimivih, zato je to taka rešitev predvsem zanimiva tudi za športnike iz športnih panog, kjer neki prihodki v času kariere ne morejo biti ustvarjeni in se zagotovilo za po karierni del, tako da ta del je zelo pomemben. Prav tako pa je dober signal družina mladih športnikov, da se splača vztrajati na neki športni poti do vrhunskih dosežkov, ki potem prinesejo tudi možnost vključitve v tako sistemsko rešitev in podporo za po karieri. In na tak način menimo, da bomo lahko ohranili marsikakšnega talenta v športu, ki bo tudi s tem videl neko, neko perspektivo, ne zgolj v športnem rezultatu, ampak tudi v nadaljnjem življenju. Prav tako se vse sistemske rešitve, ki so predlagane, nagovarjajo tiste, do sedaj spregledane rešitve oziroma tiste posameznike spregledane in se bodo popravile določene krivice, krivice, bomo rekli, možnosti, ki so jih imeli v času, ko so opravljali, ko so bili športniki, pa so nekako niso zagotavljali za obdobje pokojninske, v obdobju pokojnine tiste ustrezne materialne podlage, da se bo ta razlika zdaj do tiste minimalne stopnje uredila. In to se nam zdi sploh zelo pomembno, da se ni pozabilo na naše nekdanje vrhunske športnike, ki so bili v času kariere zelo izpostavljeni. Medtem ko potem kasneje se seveda pridejo novi in se tudi na njih pozabi. Tako da se zahvaljujemo tako v imenu športnikov kot Olimpijskega komiteja v celoti, ekipi ministrstva, da je prisluhnila in celotni medresorski skupini prisluhnila in pripravila predlog, ki bo te stvari uredil na dolgi rok in sistemsko. In na ta način menimo, da bomo lahko tudi pripomogli k temu, da bomo še naprej konkurenčni na mednarodnem področju, na področju športa. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Izvolite.

Dejan Stefanović, predsednik sindikata športnikov, ki deluje znotraj Zveze svobodnih sindikatov. Jaz bi vas pozdravil v imenu poklicnih športnikov, ki jih zastopamo, približno 600 jih je v tem trenutku. In hkrati izrazil pohvalo za idejo. Ideja je primerna, je potrebna, je nujna, bi pa bil zelo kritičen do same izvedbe, kako je prišlo do priprave samih sprememb zakona in pa kdo je pri tem procesu sodeloval. Sindikat športnikov Slovenije, ki pokriva predvsem kolektivne športe, imamo tudi nekaj individualnih športnikov, ni bil vključen v pripravo sprememb tega zakona. Ne glede na to, da več kot 20 let pretežni del svoje aktivnosti izvaja na področju dvojne kariere športnikov, kjer sem jaz in naši zaposleni sodeloval v več seminarjih, tujih, kjer so te prakse že utečene in izpostavljene, kjer delodajalci, ki tudi niso bili povabljeni k temu dialogu, aktivno sodelujejo pri tem, da spodbujajo kariero športnikov, ne po koncu kariere, ker takrat je prepozno med kariero. Jaz vam dam en primer novozelandske ragbi zveze, kjer, če oseba, ki je pristojna za izobraževanje športnikov, pove, da v času gostovanja v Južni Afriki večina ali pa nekaj od članov moštva ima izpite, se ekipa, tudi če gre za reprezentanco, tega turnirja ne udeleži. Toliko naprej. so nekatere države v tem, v tem vključevanju. Zdaj, ko se pogovarjamo o konkretnem zakonu. Izključuje večino ali pa skoraj vse poklicne športnike. Tiste športnike, ki po navadi, ki že tako ali tako niso zaposleni na ministrstvu, noben v zgodovini Slovenije iz kolektivnega športa nikoli ni bil zaposlen in bil deležen te socialne varnosti, ki jih imajo individualni športniki, ki so zaposleni pri ministrstvih, ti naši člani niso sposobni odlagati svojih obveznosti, prilagajati svojega tekmovalnega pravilnika, tekmovalnega ritma tekem izobraževalnemu procesu in so dejansko prepuščeni sami sebi. Ampak kljub temu, je sindikat v preteklosti - mislim, da moj kolega bolj natančno ve - več kot 50 naših članov je opravilo izobraževanje na daljavo na Danskem, na drugih inštitucijah, kjer pač smo uspeli dogovoriti brezplačno šolanje in jim tudi z mentorstvom pomagati. Iz tega naslova sindikat ni dobil niti evra od nobenega, niti od Olimpijskega komiteja, ki je pretežno financiran iz državnega proračuna, niti od države, niti nismo nikoli prosili za pomoč. Športniki, žal, in to ugotavljamo tudi v tem primeru, smo žrtev neupoštevanja metod dobrega upravljanja. Katastrofalno je, da se je znotraj tega procesa po našem vedenju, ker smo pridobili s strani resornega ministrstva in direktorata določene zapisnike teh srečanj. Udeležil eden športnik, ki aktivno v tem trenutku se ukvarja s športom. In če nas vprašate, zgodba, da nekdo pri 33 letih s tremi otroki s kreditom na glavi ne bo šel razmišljati in se šolati za minimalno plačo, je iz trte zvita. Žal izgubljena priložnost, ki ne vem, kdaj se bo vrnila. Mi smo tudi malo prepozni z našimi amandmaji, še zelo zanimivo je, ker mi smo imeli kar druge, precej drugih pripomb na Zakon o športu, ki je eden najslabših zakonov v Evropski uniji, celo na svetu glede sklepanja Pogodb o zaposlitvi v športu. To vam lahko rečem, sem bil dvakrat v Bruslju na pogovorih z Evropsko komisijo in niso mogli verjeti, da je nekaj takega nekdo sposoben sploh zapisati v zakon, ampak saj ni važno. Da, ministrstvo, ker mi smo imeli eno delovno skupino, kjer so bili športniki prisotni, ne upošteva ugotovitev te delovne skupine oziroma nam ne prisluhne tudi pri drugih spremembah tega zakona, ki so nujno potrebne je milo rečeno katastrofalno. Še enkrat ponavljam, nekatere rešitve so za nas sprejemljive in so pohvale vredne, ampak sam proces je tudi pripeljal do tega, da smo mi včeraj, kot se pravi sindikat, ki je del, Sindikata športnikov Slovenije, Sindikat nogometašev, napovedali stavko zoper Vlado Republike Slovenije. To je prva stavka takšne vrste v Evropi. Mi smo včeraj preverili pri naših kolegih, ni primera, da bi športniki v katerikoli državi Evrope stavkali zoper vlado, stavkali so zoper zveze, stavkali so zoper delodajalce, nikoli se ni zgodilo, da bi stavkali zoper vlado. In ta stavka, jaz sem se včeraj pogovarjal z našimi delodajalci, delodajalci niso bili vključeni v pripravo teh sprememb zakona. In Olimpijski komite ni in nikoli ne bo glas športnikov. Mi imamo raziskave, ki jih je podprla Evropska komisija, ki jasno pravijo, da komisija Šport. Olimpijskih komitejih ne predstavlja športnikov. Mi smo se pogovarjali tudi s predsednico trenutne komisije, športnim, ki je rekla, jaz svojih članov niti ne vidim, mi pa smo vsakodnevno v garderobah in prisotni z našimi člani. Veste, koliko smo rabili, da smo pridobili podpise 240 profesionalnih nogometašev v prvi ligi za stavko? En dan pa pol. In če se nič ne bo spremenilo, z naše strani ni popolnoma noben problem ali izključeno, da se pridobi tudi vse ostale športnike. Zdaj se pogovarjamo konkretno o Zakonu o športu, ampak tukaj je nemalo problemov, ki jih država sproti sama ustvarila zoper tiste, ki naj bi se borili za Slovenijo in jo predstavljali kot je minister povedal. Mene res žalosti, ker smo v tem procesu v zadnjih štirih letih pripravili rešitve, ki bi jih ta Vlada lahko implementirala, pa jih žal ni. Žal jih ni. Še celo več, da vam samo razložim obseg problema. Ko smo imeli znotraj te delovne skupine za izboljšanje sistemskega položaja športnikov, so prihajale grožnje športnikom, najbolj priznani, najbolj izpostavljeni športnikom - v tem trenutku trenerjem nacionalnih selekcij -, da se sej ne smejo udeležiti, ker so lahko določene posledice. Jaz govorim tukaj kot poklicni športnik, ki je v času svoje kariere zaključil v rednem roku pravno fakulteto, bil štipendist Državnega zbora, delal celo tri leta v Državnem zboru, potem ko sem se odločil, da pač svojo srečo poskušam tudi v tujini kot profesionalni nogometaš. In me žalosti, da žal ta vlada uporablja metode, metode, kot jih je verjetno uporabljal komunizem v preteklosti češ, če imaš problem ustanoviti delovno skupino in problem bo izginil. Žal moram to povedati, res me žalosti, da se ne pristopi k problemu obstoja slovenskega poklicnega športa celovito. V razgovorih, pred stavko, smo mi opravili razgovore z vsemi direktorji kluba prvi slovenski nogometni ligi, z izjemo Olimpija, zoper katero imamo dve ovadbi na pristojnem tožilstvu, in vsi so se strinjali, da so žal potrebni taki radikalni ukrepi, da se določene stvari spreminjajo. Zdaj, kaj se lahko spreminja v tako kratkem času pred volitvami? Ne vem, ampak definitivno smo pripravljeni pristopiti konstruktivno, tudi z neko zavezo po volitvah, ne vem, pač in s to vlado, če se še da sprejeti določene ukrepe, da pač preprečimo katastrofo, ki se pa nezadržno bližajo s to reformo? Davčne zakonodaje za espeje, kjer se posamezniku espeju prepoveduje ustanovitev novega espeja kot normiranca za naslednjih pet let, je Vlada dejansko uničila in ukinila profesionalni šport v Sloveniji. Hvala.