Lepo pozdravljeni!

Začenjam 39. nujno sejo Odbora za kulturo.

Najprej vas obveščam, da so zadržani naslednji poslanci in sicer: Andrej Poglajen, Bojan Podkrajšek, Anja Bah Žibert in pa Alenka Jeraj.

Imam pa še eno pooblastilo za nadomeščanje in sicer poslanca doktorja Martina Premka nadomešča poslanka Mateja Zupan Josipović in pa poslanca Dejana Süča nadomešča poslanec magister Miroslav Gregorič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka, Predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako da prehajamo na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O STA. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 152. seji, 19. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo, k točki pa so bili vabljeni Ministrstvo za kulturo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Mojca Prelesnik, direktorica Slovenske tiskovne agencije in pa profesor doktor Marko Milosavljevič.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, in sicer državni sekretar magister Marko Rusjan.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim. Danes imamo na mizi predlog zadnjega tako imenovanega medijskega zakona v tem mandatu. V tem mandatu smo tako sprejeli nov medijski zakon kot tudi popravljali in spreminjali Zakon o Radioteleviziji Slovenija. Pred nami je pa Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, ki tudi zaradi svoje posebnosti zahteva posebno zakonsko ureditev.

Slovenska tiskovna agencija je namreč nepogrešljiv del slovenske informacijske infrastrukture, saj vsak dan poroča o vseh bistvenih dogodkih doma in po svetu na nacionalni in lokalni ravni. Z novim zakonom o Slovenski tiskovni agenciji krepimo organizacijsko in politično avtonomijo, enega najpomembnejših javnih medijev v državi. Finančna organizacijska avtonomija STA nista samoumevni, saj je bil v preteklosti več poskusov političnega pritiska na delovanje agencije. Veljavni zakon iz leta 2011 je sicer zagotovil vodstveno, uredniško, organizacijsko avtonomijo agencije, a z novim zakonom krepimo še njeno finančno avtonomijo in upoštevamo ugotovitve revizije Računskega sodišča glede bolj jasne opredelitve in financiranja javne službe. Novim zakonom. Pregledneje ločujemo javno in tržno dejavnost agencije ter uvajamo jasna pravila za pregledno razporejanje skupnih stroškov. Uvajamo ločene evidence stroškov prihodkov in odhodkov za javno službo in tržno dejavnost, ter določamo pravila razporejanja skupnih stroškov, kar prinaša več transparentnosti pri delovanju agencije. Ključna sistemska novosti financiranja po načelu neto stroška. Višina nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe bo določena po vnaprej predpisani metodologiji in letni pogodbi, skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh. S tem odpravljamo arbitrarno določanje zneskov ter zagotavljamo predvidljivo, stabilno in objektivno financiranje javne službe. Novi predlog zakona tudi dodatno utrjuje uredniško institucionalno neodvisnost agencije. Ustanovitelj ne sme posegati v uredniško politiko ali vsebinske odločitve. Njegova vloga je omejena izključno na jasno določene ustanoviteljske pristojnosti, saj nadzorni svet ostaja osrednji organ nadzora. Zgodovinsko gledano z novim predlogom zakona varujemo finančno neodvisnost Slovenske tiskovne agencije, ki nadaljuje naše ponovno v spoštovanje uredniške in vodstvene samostojnosti tega medija s prejšnjim predlogom zakona. Z aktualnim predlogom zakona. Agencija ne bo več plen strankarske politike, ki si je v preteklosti na vse načine prizadevala za kadrovsko oziroma finančno uničevanje tega pomembnega medija oziroma hočemo tudi medijskega servisa. Zakon, predlog zakona je za to treba razumeti kot nujno posodobitev, ki zagotavlja zakonito, pregledno in evropsko skladno izvajanje javne službe Slovenske tiskovne agencije ter dolgoročno varuje njen neodvisni položaj. Celovitega obveščanja prebivalstva v javnem interesu. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajnopravne službe, Meri Palhartinger, izvolite.

Dober dan, hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško in zakonsko določenih nalog, pripravila je pisno mnenje v katerem smo podali pripombe k posameznim členom. Glede na to, da so bili danes k predlogu zakona vloženi amandmaji, bi na kratko v bistvu strnila le pripombe, bistvene pripombe, ki niso bile upoštevane z amandmaji, pa tudi pojasnil ni bilo podanih v zakonodajnem postopku. Gre denimo za predlagano opredelitev javne službe v delu, ki se nanaša na pripravo in objavo agencijskih novic, se pravi za jasnost opredelitve javne službe v tem delu. Gre tudi za več pripomb, ki se nanašajo na določnost in jasnost predlagane ureditve, pa tudi na potrebnost nekaterih določb, ki so te pripombe so sicer v zakonu v mnenju pojasnjene, zato jih ne bom podrobno povzemala. Kot pomembno pripombo bi izpostavila tudi pomanjkljivost predlagane pravne podlage, ki določa in izraža vsebino načel neodvisnosti in nepristranskosti ter prepoved podreditve STA. Ta določba se nam zdi najprej normativno precej nejasna, zato po naši oceni tudi ne daje dovolj jasne in konkretne zakonske podlage, ki bi določila vzvode in preprečila ravnanja in okoliščine, ki bi pomenile lahko kršitev teh načel.

Naslednja pripomba, ki bi jo v tem smislu omenila, pa je tudi pomislek o določnosti zadostni nekaterih kriterijev za imenovanje članov nadzornega sveta, pa tudi njihove razrešitve. Kot že rečeno k predlogu zakona so bili vloženi amandmaji, tisti, ki se v bistvu opirajo na pripombe iz našega mnenja glede tistih amandmajev ZPS nima pripomb, meni, da so amandmaji, te pripombe ustrezno upoštevane. To pa ne velja za amandmaje, ki se nanašajo na 11., 16. in 13. člen. Sprememba je v 11. členu sicer samo nakazana, v 16. in 30. členu pa izpeljana. S temi amandmaji se pristojnost za sprejetje akta o ustanovitvi STA prenaša z ustanovitelja na nadzorni svet. V zvezi s tem ZPS opozarja, da je sprejetje tega akta v slovenskem pravnem redu in tudi sicer je tako logično, temeljna in neodtujljiva naloga ustanovitelja tako, da je ustanovitelj STA Republika Slovenija, je jasno določeno tudi v 5. členu predloga zakona, naloge ustanovitelja izvaja Vlada. Predlagana rešitev je po mnenju ZPS pravno, sistemsko in tudi konceptualno sporna, saj organ pravne osebe, pa tudi če je ta že ustanovljena in delujoča, ne more sprejemati akta, ki je v bistvu pogoj, da se ta pravna oseba sploh ustanovi in je v bistvu, se pravi, ta akt tudi izraz volje, da taka pravna oseba sploh nastane. Ustanovni akt je, kot že rečeno, izraz volje ustanovitelja in konstitutivna podlaga za nastanek in obstoj pravne osebe v tem primeru STA njegovega sprejemanja akta o ustanovitvi torej zato ni dopustno prenašati na to pravno osebo ali na njen organ. Predlagani prenos je zato po mnenju ZPSs v nasprotju z ustanoviteljsko funkcijo in pristojnostmi, ki jih ima nadzorni svet sta kot organ, ki lahko v tej pravni osebi opravlja nadzorno funkcijo. To je vse. Hvala.

Najlepša hvala, sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, Jožef Školč, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, parlamentarci in drugi gostje. Naša komisija je predlog zakona o sta obravnavala na 37. seji, 14. 1. in seveda se je opredeljevala do takrat znanega, znanih rešitev. Predlagatelj je izpostavil, da je STA nepogrešljiv del te slovenske informacijske infrastrukture in da ta zakon krepi organizacijsko in finančno avtonomijo STA, in da tudi sledi tistim predlogom, ki sledijo iz ugotovitev revizije Računskega sodišča in utrjujejo finančno samostojnost agencije. Naša komisija je o STA seveda večkrat razpravljala in vprašanjih povezanih z njim in v vseh dosedanjih razpravah dosledno zavzemala stališče, da je treba STA obravnavati kot strateško nacionalno institucijo, ji zagotoviti uredniško neodvisnost, stabilno financiranje in pa tudi institucionalno avtonomijo, Ker so to pogoji za kakovostno in vsestransko obveščanje različnih javnosti. Predlog teksta, kot nam je bil posredovan, je komisija soglasno podprla. Hvala lepa.

Hvala. Besedo, sedaj dajem še vabljenima na sejo oziroma jaz imam samo eno prisotno in to je Mojca Prelesnik, direktorica Slovenske tiskovne agencije. Izvolite.

Ja, hvala lepa. No, na STA smo veseli, da bo ta zakon končno ugledal luč sveta, upam, da uspe. To nam je namreč naložilo vsem skupaj tudi Računsko sodišče in mislim, da zasleduje, bom rekla, vse cilje, ki jih je Računsko sodišče postavilo, tako kot pred predlagatelja kot pred samo sta. Hvala lepa.

Hvala. Profesor doktor Marko Milosavljevič se je pa opravičil.

Sedaj prehajamo na obravnavo členov, rok za vlaganje amandmajev še ni potekel amandma oziroma, ja, še ni potekel... Lahko se vlagajo amandmaji. Do zaključka razprave o členih predloga zakona v poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije. Odboru sedaj predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi pa bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Tako da sedaj prehajamo na razpravo članov in članic odbora. Kdo želi razpravljati? Vidim, da se je prva prijavila kolegica Andreja Rajbenšu, izvoli.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica, lep pozdrav tudi vsem vabljenim. Zdaj, še preden bom spregovorila podrobneje o samih spremembah Zakona o STA, se moramo seveda najprej vprašati zakaj ta zakon resnično potrebujemo v takšni oziroma v teh spremembah, ki jih imamo oziroma spremenjeni obliki. Ker sam razlog ni samo teoretičen, tudi ni ta razlog, bom rekla, abstrakten, je sam razlog, da se danes o tem pogovarjamo, tudi ni samo neke, bom rekla, tehnične narave. Ta razlog ima zelo konkretno in pa, bom rekla, izkušnjo in pa tudi zelo konkretno ime.

V Sloveniji smo namreč v zadnjih letih doživeli nekaj, kar si ena demokratična država ne bi smela nikoli dovoliti, torej politični pritisk na nacionalno tiskovno agencijo. V času zadnje vlade Janeza Janše je bila Slovenska tiskovna agencija postavljena v takšen položaj, ko je bilo zadrževano financiranje, s čimer je vlada Janeza Janše seveda želela vplivati na njeno delovanje in neodvisna STA je bila postavljena enostavno pod kar fajn političen pritisk. In tukaj seveda danes jaz ne govorim niti o svojem mnenju, niti o mnenju nekaterih ampak govorim tukaj enostavno o dejstvih. STA je bila takrat praktično prisiljena v boj za preživetje, pa ne zato, ker ne bi opravljala svojega dela, pa tudi ne zato, ker ne bi izpolnjevala svojih določenih zakonskih obveznost, ampak enostavno zato, ker je poročala neodvisno in se ni želela ukloniti takratni politiki. To je bil trenutek, ko se je zelo jasno pokazalo kako krhka je lahko medijska svoboda, če ni dovolj seveda močno zaščitena tudi z zakonom in prav zato danes, kot sem že prej rekla, ne razpravljamo o neki tehnični spremembi ali dopolnitvi zakona, razpravljamo o tem, ali bomo kot država potegnili jasno črto in rekli, nikoli več, nikoli več se ne sme zgoditi, da bi katerakoli politika, leva, desna ali katerakoli vmes, lahko s finančnimi vzvodi pritiskala na nacionalno tiskovno agencijo. In nikoli več se ne sme zgoditi, da obstoj te institucije, ki skrbi za obveščenost celotne javnosti, postane talec političnih interesov. Ker smo blizu volitev, bom mogoče še tako malo navezala, demokracija namreč ne živi samo od volitev ali pa od rezultata volitev. Demokracija živi tudi od informacij in brez verodostojnih, pravočasnih in neodvisnih informacij ljudje ne morejo oblikovati lastnega mnenja, ne morejo nadzirati na nek način oblasti in s tem seveda ne morejo sprejemati tudi odgovornih odločitev. In zato neodvisni mediji niso sovražniki oblasti, ampak so prej njen korektiv. In prav tiskovna agencija ima pri tem seveda posebno vlogo, ker STA ni pač kar en medij, je temeljni vir informacij tudi za druge medije, je hrbtenica medijskega prostora v Sloveniji. In če pade takšna tiskovna agencija, se poruši celoten uravnotežen, kolikor toliko uravnotežen informacijski sistem. Zato je obstoj neodvisne tiskovne agencije neposredno povezan tudi s kakovostjo demokracije, torej kakšno demokracijo in v kakšni demokraciji bomo seveda tudi živeli. Ko govorimo o neodvisnosti STA, je seveda govora tudi o dveh temeljnih stebrih in to je institucionalna in uredniška neodvisnost. Institucionalna neodvisnost pomeni torej, da mora biti položaj STA urejen tako, da nobena, nobena oblast ne more zadrževati financiranja, spreminjati kakršnihkoli pogojev ali pa uporabljati drugih državnih vzvodov kot orodje pritiska. Financiranje mora biti jasno, predvidljivo in pa zakonsko zaščiteno. Kar se pa tiče uredniške neodvisnosti pa seveda pomeni, da tako uredniki kot tudi novinarji lahko samostojno odločajo, ampak odločajo predvsem najprej, kaj je sploh novica, kako se o njej poroča in pa katere teme so seveda v javnem interesu? In to brez političnih navodil, brez strahu in pa tudi brez kakršnihkoli pritiskov. Dogajanje v času zadnje Janševe vlade nas je seveda naučilo, da če teh dveh vrst neodvisnosti ne zaščitimo dovolj jasno, lahko demokracija zelo hitro zdrsne. Zato je ta zakon absolutno potreben. Pa ne zato, ker ne bi zaupali naši, torej tej trenutni politiki, temveč zato, ker zakon ne pišemo samo za danes, ampak za prihodnost.

Predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji jasno in natančno ureja status, dejavnost, delovanje, financiranje in pa tudi nadzor nad poslovanjem same agencije. Zakon med drugim natančneje opredeljuje, kaj pomeni gospodarska javna služba informiranja medijev in javnosti, ki jo izvaja STA ter določa seveda tudi njeno financiranje v skladu z evropskimi pravili, kar je bilo povedano o državnih pomočeh, zlasti s sklepom komisije iz leta 2021, ki jo je sedaj nadomestil sklep iz leta 2025. Kot lex specialis zakon posebej določa, da sta opravlja javno službo celovitega obveščanja za potrebe medijev in javnosti ter delovanja medijske infrastrukture na celotnem ozemlju Slovenije. In to je ključno, saj slovenski medijski trg zaradi svoje majhnosti in pa tudi jezikovne omejenosti ne omogoča samo tržnega delovanja tiskovne agencije, ki bi lahko sama zagotavljala celovito in kakovostno obveščanje doma in pa tudi v tujini. Zato je država dolžna zagotavljati javno sofinanciranje STA in ne kot politično voljo, temveč kot njeno zakonsko obveznost. Zakon natančno določa tudi obseg javne službe, torej od poročanja v slovenskem, angleškem jeziku, od vsebin, torej za narodnostne manjšine, torej skupnosti Slovencev v zamejstvu, potem vzpostavitev portala za preverjanje točnosti informacij in druga. Ureja pa seveda zakon tudi razmerje med samim ustanoviteljem in STA, določa tudi pogodbe financiranja, pravila nadzora ter možnosti dodatnih virov financiranja iz naročnin, drugih tržnih zadev in pa tudi arhivskih storitev. Vsem tem zakon gradi določene varovalke, ki onemogočajo politične manipulacije, kakršnim smo bili priča v preteklosti.

Spoštovani! Ta zakon seveda ni usmerjen proti nobeni politiki, je pa usmerjen proti zlorabi, ki bi se rada določena politika morebiti poslužila. Je zakon, ki je iz izkušenj v preteklosti potegnil eno jasno lekcijo. In to je, da se zgodba z STA, kakršni smo bili priča v času zadnje Janševe vlade, ne sme nikoli več ponoviti. Pa ne zaradi novinarjev, pa ne zaradi politike, ampak zaradi ljudi, kajti demokracija brez neodvisno odvisnih informacij ne obstaja. Seveda se moramo zavedati, da tudi ta zakon najbrž ni popoln, a ključno je, da danes naredimo pomemben korak naprej. Ta zakon, kot sem že rekla, postavlja temeljne varovalke, ki jih do sedaj nismo imeli torej varovalke, ki so jasno sporočilo, da neodvisnost sta ni več samo politično vprašanje, temveč govorimo tukaj o sistemskih rešitvah. In kot sem rekla, zakon ni popoln, je pa potreben in seveda zato bom ta zakon podprla. Ne morem pa seveda v navezavi na vse to, kar sem sedaj povedala ravno zakaj potrebujemo tako neodvisne in profesionalne informacije in zakaj jih sploh potrebujemo, zakaj potrebujemo sta in govorim o članku iz Nove24, ki se ravno nanaša na ta, torej na zakon o STA, ki je z naslovom Golobova vlada sta spreminja v agit prop agencijo levih oblastnikov avtorja I.K., ne vem, kdo je to. Kaj želim s tem povedati? To je eden izmed takšnih primerov, česar si seveda ne želimo, sploh pa ne javnost. Kot prvo govori ta, govori pa seveda o zakonu, ki ga danes obravnavamo. Najprej ta članek seveda na veliko diskreditira, brez kakršnekoli argumentacije. Že s tem, ko reče STA je postala levičarska aktivistična organizacija. To je bilo citirano. In to ni neko dejstvo, temveč neka politična oznaka, ki ni podprta z nobeno analizo, nobenim primerom, ne vem, kršenja zakonodaje ali pa ugotovitvami kakršnihkoli institucij. Kajti noben nadzorni organ ali pa drugi, tudi evropski institucije niso nikoli ugotovili, da bi sta delovala kot politična organizacija, aktivistična organizacija. Takšne trditve torej služijo predvsem diskvalifikaciji tega javnega medija inštitucije, kar je klasičen propagandni prijem. Torej, če institucija najprej razglasiš za ideološko, potem je lažje opravičiti posege tudi vanjo. To govorim, to je bilo zapisano decembra 2025. Seveda je ta članek tudi namerno zamolčal celotno izkušnjo Janševe vlade, bom temu rekla, kako je Janševa vlada delala in kaj je naredila, torej, kar se tiče financiranja in kako je želela utišati STA.

Naslednje, kar se mi je še v tem članku zdelo pomembno je tudi, kako zavajajo, kjer pišejo, citiram: zakon uzakonja možnost ukinitve STA vsakih deset let, konec citata. To seveda preprosto ne drži. Zakon ne določa avtomatične možnosti ukinitve STA, določa pa periodično oceno potrebe po izvajanju, torej gospodarske javne službe, torej potrebo po izvajanju, kar pa seveda je po vseh standardih in tako evropskega prava, tudi sklepa Evropske komisije in po moje tudi običajna praksa vseh ostalih javnih služb. Gre torej za presojo javne službe, ne pa za presojo obstoja institucije. In tudi če bi država nekoč ugotovila, da se obseg javne službe, torej STA, spremeni, to ne pomeni ukinitve STA, temveč morebiti samo prilagoditev. Obsega njenih storitev, če že. In kaj hočem povedati, kaj ta članek govori? Da namerno enači torej oceno javne službe in pa ukinitev kar agencije, čeprav to v zakonu nikjer ne piše. In tukaj jaz vidim eno klasično strašenje javnosti, kaj se bi se zgodilo. Torej še en dokaz več.

Naslednje kar iz tega članka izhaja je seveda tudi popolnoma napačno razumevanje financiranja. Članek trdi, da je financiranje STA, citiram: pavšalno, megleno in odvisno od dobre volje oblasti, konec citata. Jaz vidim to ravno nasprotno. Predlog zakona seveda sedaj natančno določa katere storitve so v tej javni službi, torej jasno ločuje javno in tržno dejavnost, določa pravno podlago po evropskih pravilih tudi oziroma po sklepu in pa seveda onemogoča politično pogojevanje financiranja. In ker je bilo v preteklosti seveda to res najbrž odvisno, kot vemo, iz politične volje. Torej, ko je šlo za podpis pogodbe in izplačila sredstev, zdaj zakon to spreminja v zakonsko tudi obveznost. In to je bistvena razlika, ki jo seveda ta članek absolutno zamolči.

Potem so tukaj tudi še manipulirali z mandatom direktorja, ker se pač pristala na štiri leta in pač, čeprav nima to veze, ker pač direktor ni vezan na mandat vlade in tako dalje, ampak to je tudi eden izmed teh primerov.

Želela bi še mogoče samo pač povedati ta njihov ideološki jezik, ki je pač vedno nadomestijo z dejstvi in to je levičarski aktivisti so tu noter, tisočletni socialistični rajh, agitprop, ruski tas. To nima nobene vsebinske vrednosti, ko govorimo o zakonu o STA, ampak to boste našli na strani Nove24. Ker ta članek seveda ne kritizira vsebine zakona, torej na strokovni ravni tudi ne pojasnjuje nekih dejanskih učinkov. Ampak ta članek desne opcije je samo še en dokaz, zakaj resnično potrebujemo močno, stabilno in zakonsko zaščiteno tiskovno agencijo, neodvisno od vsakršne politike. Hvala lepa.