Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 55. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: poslanec Aleksander Reberšek, doktorica Tatjana Greif in magistrica Karmen Furman. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Saro Žibrat in poslanka Andreja Kert nadomešča poslanko Terezo Novak.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka ena - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOSTOPNOSTI DO PROIZVODOV IN STORITEV ZA INVALIDE.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 154. seji, 19. 1. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. K točki pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki se je opravičilo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za javno upravo, ki se je opravičilo, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za infrastrukturo, ki se je opravičilo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Lep pozdrav.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči, poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Dostopnost v najširšem smislu je ena ključnih odgovornosti države pri zagotavljanju enakih možnosti. Brez dostopnosti ostajajo številne storitve in proizvodi za del prebivalstva zgolj formalno, ne pa tudi dejansko dosegljivi. Zato dostopnost ni zgolj tehnično vprašanje, temveč vprašanje socialne pravičnosti, enakosti in vključujoče družbe.

Z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide je Republika Slovenija februarja leta 2023 v svoj pravni red prenesla Direktivo Evropske unije o zahtevah glede dostopnega, o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. Gre za enega ključnih aktov Evropske unije na tem področju. Katerega cilj je zagotoviti enotne pogoje glede dostopnosti ter omogočiti, da so proizvodi in storitve dejansko dostopni invalidom. Direktiva izhaja iz obveznosti držav članic po konvenciji o pravicah invalidov ter je pomemben del uresničevanja evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Dostopnost je temelj za neodvisno življenje, enakopravno sodelovanje v družbi ter polno vključevanje, vključevanje v javno življenje.

Kljub temu, da je bil Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide sprejet, je Evropska komisija zoper Republiko Slovenijo uvedla postopek ugotavljanja kršitve prava Evropske unije, saj je pri pregledu sprejetega zakona ugotovila nekatere vsebinske pomanjkljivosti. S tem predlogom sprememb zakona tako odpravljamo ugotovljena neskladja in zagotavljamo popoln ter pravno ustrezen prenos direktive. Za pripravo predloga novele je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za javno upravo ter Ministrstva za digitalno preobrazbo. Sodelovanje je potekalo konstruktivno ter je omogočilo usklajene rešitve, ki upoštevajo tudi različne vidike izvajanja zakona v praksi. Danes so tu z mano tudi predstavnice MGTŠ in MDP; če boste poslanci imeli kakšna konkretna vprašanja iz vidika njihove pristojnosti.

Predlagana novela zakona ne pomeni novega konceptualnega obrata, temveč je ciljno usmerjena v dopolnitev obstoječega zakona, katere glavni namen je zagotoviti skladnost z evropskim pravnim redom, pravno jasnost za zavezance ter učinkovito uresničevanje pravice do dostopnosti v praksi.

Dovolite mi, da na kratko predstavim poglavitne rešitve, ki jih prinaša novela. Prvič, predlog zakona razširja področje uporabe zakona tudi na storitev železniškega potniškega prevoza. Pri tem je pomembno jasno poudariti, da zakon tako na področju železniškega kot tudi drugih oblik potniškega prevoza, ne ureja celotne storitve, niti ne ureja direktiva, temveč dostopnost natančno določenih elementov. In sicer spletišča ponudnikov storitev za uporabo mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, elektronske vozovnice in postopki njihove izdaje, informacije o prevoznih storitvah, vključno s potovalnimi informacijami v realnem času, ter interaktivne samopostrežne terminale. Poleg tega se določajo dodatni pogoji glede dostopnosti storitev železniškega prometa, potniškega prevoza, ki se nanašajo predvsem na enakovredno obravnavo potnikov, pravico do pomoči ter jasna pravila nediskriminacije.

Drugič, predlog zakona ureja odgovarjanje na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili 112, številke policije 113 in enotne evropske telefonske številke. za prijavo pogrešanih otrok 11600. Določa se, da mora center za obveščanje odgovarjati na komunikacijo v sili z enakim komunikacijskim sredstvom, kot je bil klic sprejet.

Tretjič, predlog zakona izrecno določa, da se pogoji glede dostopnosti po zakonu, da se morajo uporabljati tudi v postopkih oddaje javnih naročil.

Četrtič, dopolnjujejo se zahteve glede dostopnosti storitev e-trgovine, in sicer tako, da morajo biti ključni koraki spletnega nakupa od informacij o dostopnosti do identifikacije, plačil in varnostnih postopkov. Zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi tudi za invalide.

Petič, razširja se krog upravičencev za izvrševanje pravice do dostopnosti. Potrošnikom se izrecno omogoča začetek postopkov pred pristojnimi organi zaradi neizpolnjevanja zahtev dostopnosti do proizvodov in storitev. Poleg tega se uvaja možnost, da lahko v postopkih nastopajo tudi javni organi ter združenja, organizacije in drugi pravni subjekti, ki izkazujejo pravni interes ter delujejo v podporo pritožniku. S tem se krepita pravno varstvo potrošnikov in učinkovito uveljavljanje pravic na področju dostopnosti.

Na novo se določajo tudi pristojnosti nadzornih organov, zlasti na področju storitev železniškega potniškega prevoza, s ciljem zagotoviti učinkovito izvajanje in nadzor nad zahtevami dostopnosti v praksi. Nazadnje Predlog zakona o prehodnih in končnih določbah določa prehodno obdobje za interaktivne samopostrežne terminale. Ureja se tudi dokončanje postopkov v javnih naročilih, začetih pred začetkom uporabe zakona. Naročniki lahko postopke, ki so v teku, končajo po dosedanji ureditvi, pri čemer lahko, če to dopušča faza postopka, zahteve dostopnosti vključijo tudi v že začete postopke, če rok za oddajo ponudb še ni potekel. V zvezi z navedenimi spremembami država prevzema aktivno vlogo pri zagotavljanju dostopnosti do proizvodov in storitev ter jasno sporoča, da dostopnost ni prepuščena posamezniku, temveč je javni interes in odgovornost skupnosti.

Predlagana novela je nujna za zagotovitev skladnosti s pravnim redom Evropske unije, hkrati pa pomemben korak k bolj pravični, solidarni in vključujoči družbi, v kateri imajo vsi ljudje možnost enakovrednega dostopa do storitev in proizvodov. Zato pa vas vabim, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Na tem mestu sprašujem predstavnico Ministrstva za digitalno preobrazbo, če želi besedo? (Da.)

V redu, državna sekretarka doktorica Aida Kamišalić Latifić, izvolite.

Hvala za besedo.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo predlog zakona podpira, saj prinaša večjo jasnost ureditve in uskladitev s pravnim redom v EU. Bistvenega pomena pa je, da se določbe glede dostopnosti dejansko uresničujejo tudi v praksi. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Mateja Tavčar, izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Hvala za besedo.

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 28. januarja. V zvezi s 1. členom predloga zakona je bila izpostavljena problematika urejanja vsebin s področja javnega naročanja izven sistemskega zakona, to je Zakona o javnem naročanju in posledično na neusklajenost z njegovim 68. členom.

V zvezi z 2. in 11. členom je bilo opozorjeno na neustreznost predpisa vsebin evropskih direktiv. Direktiva kot instrument harmonizacije zavezuje k ureditvi določenega pravnega področja skladno s cilji direktive, ob upoštevanju posebnosti nacionalnega pravnega sistema. Pri tem je treba upoštevati tudi ustaljena pravila nomotehnike in uveljavljene opredelitve, kar omogoča jasnost in nedvoumnost zakonske ureditve, kot jo zahteva načelo pravne varnosti iz 2. člena ustave.

Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin se v pretežnem odpravljajo pomisleki na katere je bilo opozorjeno v pisnem mnenju, ostajata pripombi glede neustreznosti urejanja vsebin izven sistemskega zakona, pri 1. členu in predpisa vsebin direktive v 2. členu, kar pa je sicer predlagatelj zakona posebej pisno pojasnil. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 64. redni seji, 29. januarja letos in se pri tem seznanila s stališči Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za javno upravo in Sveta za invalide Republike Slovenije ter Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Njihova stališča smo zapisali v naše mnenje in jih ne bi posebej izpostavljal. Kar se tiče dela naše komisije, pa ocenjujemo, da predlagane zakonske rešitve predstavljajo pomembno nadgradnjo obstoječih pravnih podlag za izboljšanje dostopnosti proizvodov in storitev za invalide. Hkrati pa poudarjamo, da bodo dejanski učinki doseženi le, če bodo zakonska določila tudi dosledno uresničene v praksi. Izkušnje z izvajanjem zakona o izenačevanju možnosti invalidov namreč kažejo, da številne zakonske zaveze tudi po izteku predpisanih rokov ostajajo neizpolnjene. Tako kot Svet za invalide Republike Slovenije je komisija posebej opozorila na problematiko dostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega potniškega prometa, ki kljub izteku zakonskega roka leta 2020 še vedno ni ustrezno zagotovljen in nimamo niti ene avtobusne povezave v Sloveniji, ki bi bila dostopna za gibalno ovirane osebe. Ob tem izpostavlja, da so prilagoditve izvedljive, kar dokazujejo primeri dostopnih turističnih avtobusov v zasebni lasti, ter ponovno poziva k dopolnitvi javnih razpisov za podelitev koncesij z obveznostjo postopnega zagotavljanja dostopnega voznega parka. Komisija ugotavlja, da njeni predlogi na tem področju doslej niso bili upoštevani, zato ponovno pozivam Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, naj se ob prvi naslednji priložnosti aktivneje vključi v sistemsko reševanje dostopnosti javnega avtobusnega prevoza in ne zgolj z nadomestnimi rešitvami. Kot pozitivno komisija ocenjuje zagotovila o dobrem medsebojnem sodelovanju, kot pozitiven ocenjujem tudi odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na naša opozorila, da je področje dostopnosti javnega prevoza nujno potrebno urediti in dano zavezo, da bodo lahko napori vloženi tako v zagotovitev dostopa do tega avtobusnega kot tudi železniškega potniškega prometa. Komisija opozarja tudi na prehodne določbe 17. člena predloga zakona glede interaktivnih samopostrežnih terminalov ter predlaga razmislek o skrajšanju prehodnega obdobja - sedaj je omenjeno 20 let -, predolgi roki namreč po izkušnjah iz prakse spodbujajo odlašanje z izvajanjem zakonske obveznosti. Ob tem izpostavljamo pomen odločitve Državnega zbora, da v postopku obravnave sprememb zakona o izenačevanju možnosti invalidov ni podprl zamika izvajanja kazenskih določb in meni, da bi enako stroge pristope veljalo uveljavljati tudi pri zagotavljanju dostopnosti prevoza in storitev.

Za konec še informacija, da je komisija soglasno predlog zakona podprla. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Gospod Primož Jeralič, izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem skupaj.

Torej direktiva, znana tudi kot evropski akt o dostopnosti, prinaša pomembne spremembe na področju dostopnosti proizvodov, storitev z namenom izboljšanja enakopravnega vključevanja invalidov in starejših ter olajšati delovanje notranjega trga Evropske unije. Harmonizacija zahtev glede dostopnosti odstranjevanja ovir na notranjem trgu, zagotovitev dostopnih informacij, vključevanje širših uporabnikov so glavne vsebine nove direktive, katere namen in učinek sta zavezovanje držav članic, da direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo, in doseči bolj enakopraven in samostojen dostop invalidov do osnovnih izdelkov in storitev ter s tem povečati njihovo vključitev v družbo in enake možnosti pri uporabi digitalnih in fizičnih storitev. Predlog zakona nenazadnje vzpostavlja med drugim pravno podlago za sprejem pravilnika, ki bo podrobneje določil merila funkcionalne učinkovitosti dostopnosti proizvodov in storitev za invalide določa pristojnostni nadzorni organ. Hkrati določa obdobje 20 let za samopostrežne terminale, ki so bili zakonito v uporabi pred 28. junijem. Pa vendar pri NSIOS hkrati izražamo pričakovanje, da bo tako pripravljen predlog pripomogel k bolj učinkovitemu in hitrejšemu odpravljanju anomalij in nedostopnosti v naravi. Invalidi ne želimo, da se ponovi scenarij obdobja 15 let za ureditev dostopnosti objektov v javni rabi, ko se tudi po preteku obdobja še vedno išče izgovore za neurejeno stanje. Nenazadnje Republika Slovenija k ureditvi dostopnosti zavezuje tudi mednarodna konvencija o pravicah invalidov kot tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki temelji na mednarodni konvenciji o pravicah invalidov. Namreč, ravno urejena dostopnost za invalide pomeni, da imamo vsi ljudje, ne glede na telesne, senzorne in druge omejitve, enake možnosti za samostojno in varno vključevanje v vsakdanje življenje. Mogoč dostop do izobraževanja, dela, javnih storitev in družbenega dogajanja, s čimer se spodbuja enakopravnost, dostojanstvo, socialno vključevanje. Hkrati koristi tudi širši družbi, saj ustvarja bolj vključujoče, prijazno in funkcionalno okolje za vse. Hvala.